"Izredno me veseli, da dela, ki so se začela, mislim, da smo pred devetimi meseci položili temeljni kamen, potekajo po načrtu," je uvodoma na novinarski konferenci, na kateri so predstavili napredek gradnje Kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, poudaril minister za visoko šolstvo Igor Papič.

"Dela potekajo po načrtu, v skladu s časovnico bi morala biti končana leta 2026 in smo prepričani, da bo to izpolnjeno, tako da bi lahko že leta 2027 povečali število vpisanih študentov na študij medicine," je napovedal rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.

Dolgoročni cilj medicinske fakultete je rešitev prostorske problematike. "Medicinska fakulteta se že ves čas zaveda svojega izjemnega pomena za slovensko družbo, in ko smo pred sedmimi leti začeli ambiciozen projekt treh kampusov medicinske fakultete, smo hoteli nasloviti dva ključna izziva te ustanove. Prvi je zagotoviti čim večje število kakovostnih diplomantov medicinske fakultete, da omogočimo slovenskim državljanom, da jih bodo zdravili usposobljeni zdravniki, in drugo, da zagotovimo ustrezno zdravstveno oskrbo takrat, ko pride obdobje krize," pa je uvodoma dejal dekan medicinske fakultete Igor Švab in dodal, da bo kampus na Vrazovem trgu zapolnil približno 30 odstotkov potrebnih kapacitet.

Projekt je velik in rezultati se bodo pokazali šele po sedmih letih, je napovedal Švab. Tukaj bodo predavalnice, seminarski prostori za delo študentov, tu bodo tudi predklinični inštituti, inštitut za fiziologijo, patološko fiziologijo, biokemijo, biofizikalno biologijo celice, notri bo umeščen tudi medicinskoraziskovalni center ter center za učenje kliničnih veščin. "Simulacijski center, kjer bodo lahko študentje vadili klinične veščine na modelih, preden se bodo podali pregledovati paciente v praksi, kar je standard modernega poučevanja medicine," je pojasnil.

Gradbeni stroji brnijo od marca letos

"Gradnja Kampusa Vrazov trg se je začela marca letos z obsežnimi zemeljskimi deli. Sočasno z izkopom smo po obodu gradbene jame izvedli varovanje z jet grouting piloti ter vgradili geotehnična sidra, ki še dodatno ojačajo obod gradbene jame. Iz gradbene jame smo izkopali in odpeljali več kot 50.000 m3 zemeljskega materiala. Junija smo z izkopom dosegli nivo temeljev na severnozahodnem vogalu stavbe, kjer smo zabetonirali prvo kampado temeljne plošče. Od takrat dalje na gradbišču potekajo intenzivna armirano betonska dela. Do danes smo vgradili že več kot 6000 m3 betona in 1000 ton betonskega železa. Na zahodnem delu druge kleti pa smo že začeli z nameščanjem suhomontažnih pregradnih sten, v teku pa so tudi instalacijska dela," sta napredek del predstavila direktor gradbenega podjetja Makro 5 gradnje Igor Hvastja in vodja projekta Alen Lulić.

Novi prostori bodo omogočili vpis dodatnih študentov

Novi prostori na Vrazovem trgu skupaj s širitvijo možnosti izvajanja kliničnih vaj tudi na bolnišnico v Celju, tako Papič, zadostujejo osnovnim pogojem, da bo lahko ljubljanska medicinska fakulteta povečala vpisne številke. Možnost klinične prakse v Celju je po besedah rektorja Majdiča dobrodošla tudi z vidika regionalizacije, da bodo študentje višjih letnikov lahko prakso opravljali bližje domu.

Kot je na konferenci dejal dekan Medicinske fakultete Igor Švab, bodo vpis lahko povečali za okoli od 30 do 50 študentov. "Trenutno vpišemo na študij medicine približno 240 študentov na program medicine in 55 na program dentalne medicine. To je maksimalno, kar lahko vzdržimo ob obstoječih prostorskih in kadrovskih zmožnostih, s povečanjem prostorskih kapacitet pa pričakujemo povečanje vsaj 30 do 50, bo pa treba to preračunati glede na kapacitete in druge možnosti," je številke razgrnil Švab.

"Simbol znanja, trajnosti"

Na medicinski fakulteti opozarjajo, da gre za enega najpomembnejših projektov za visokošolski in zdravstveni prostor v Sloveniji, ki "ne bo zgolj nova stavba, ampak bo simbol znanja, trajnosti in evropskega sodelovanja za prihodnje generacije". Novogradnja bo stala 93,5 milijona evrov, z njo pa bodo po njihovih besedah pridobili vrhunske prostore za raziskovanje in izobraževanje, kar bo omogočilo povečanje števila študentov medicine pa tudi širitev raziskovalnega dela na področju medicine. Projekt financirajo s pomočjo ministrstva za visoko šolstvo in evropskih sredstev, nekaj denarja pa bo primaknila tudi fakulteta sama.

Minister Papič je med drugim opozoril, da so evropska sredstva prišla iz t. i. načrta za okrevanje in odpornost, zato je časovnica gradnje novega kampusa zelo natančna, vse aktivnosti pa morajo biti zaključene letos poleti, in hkrati spomnil, da sledita tudi gradnji kampusa Zaloška in kampusa Korytkova. Ti trije novi kampusi bodo predstavljali zaokroženo celoto ljubljanske medicinske fakultete.

Majdič je izpostavil velik pomen bodočega kampusa na Zaloški, ki se sicer še ni začel graditi, kjer bodo svoje mesto dobili diagnostični laboratoriji. "So izjemno pomembni za delovanje celotnega javnega zdravstvenega sistema, tako v običajnih časih, sploh pa v kakšnih kriznih situacijah, ki smo ji bili priča pred nekaj leti v času covida-19," je dejal in pristavil, da vse finance še niso zagotovljene, upajo pa, da bodo vsi projekti in dela tekli nemoteno naprej.

Papič je še pojasnil, da poseben zakon o naložbah v zdravstvu za medicino zagotavlja okoli 200 milijonov evrov in dodatnih 25 milijonov za zdravstvene vede. V Ljubljani bo po novem kampusu medicinske fakultete na vrsti farmacija, v Mariboru pa na ministrstvu tudi želijo pomagati pri širitvi tamkajšnje medicinske fakultete. "Če vse te zgodbe zaključimo, sem prepričan, da lahko tukaj v Ljubljani in pa čez nekaj let tudi v Mariboru vzpostavimo take pogoje, da bomo lahko znatno povečali vpisne številke na študijskih programih medicine," je pojasnil, da je večji vpis na fakultete rešitev za pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji.

Načrt za okrevanje in odpornost

Na vsebino evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ki sofinancira novi kampus, je opozorila vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. "Ne gre le še za eno gradbeno jamo, ampak zato, da bomo imeli bolj odporno, bolj zeleno gospodarstvo in tudi boljšo prihodnost za vse nas," je dejala in dodala, da projekt spada pod izobraževalno komponento načrta in naj postane "središče znanja, inovacij in napredka".

"Pandemija covida-19 je pokazala, kako pomembna je krepitev zdravstvenih sistemov. S pomočjo sredstev NextGenerationEU krepimo našo pripravljenost na prihodnje izzive, naj bodo ti zdravstveni, demografski ali družbeni. Ta projekt je izraz naše odločenosti, da bomo še naprej vlagali v zdravje in dobrobit naše skupnosti," je še povedala.

1100 projektov po Sloveniji

Direktor urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalič je dodal, da gre za enega finančno najobsežnejših projektov s podporo evropskih sredstev v Sloveniji. "Projekt je eden devetih projektov za ozelenitev tako imenovane izobraževalne infrastrukture v Sloveniji, za katero je namenjenih okoli 113 milijonov evrov," je pristavil in dodal, da je ta hip v izvajanju okoli 1100 projektov načrta za okrevanje in odpornost, za katere je skrbnikom projektov država izplačala okoli 585 milijonov evrov.