V Ljubljani je zlasti v mestnem središču vedno več uporabnikov prepovedanih snovi, problematični so zlasti predeli Tabora, Metelkove in Kotnikove ulice. Tam namreč prebivalci že dlje časa opozarjajo na porast števila odvisnikov, ki mamila uporabljajo kar na odprtem. Igle, pripomočki za segrevanje mamil in drugi odpadki so čedalje večji problem v središču Ljubljane. S tem se ne povečuje samo možnost okužb, temveč določeni predeli Ljubljane postajajo vedno bolj nevarni in neprijetni za preostalo prebivalstvo.

V uredništvu MMC-ja smo kot dobro prakso opazili odprtje varne sobe v Novi Gorici, zato smo se z različnimi sogovorniki pogovarjali o tem, ali bi bilo odprtje varne sobe smiselno tudi v Ljubljani in kdaj jo lahko pričakujemo. Varne sobe so prostori za uporabo mamil, so zakonsko regulirani in zdravstveno oskrbovani programi, namenjeni reševanju problematike uporabe mamil na javnih mestih ter omogočanju higienskega in varnega okolja za manj škodljivo uporabo mamil. Ti programi so pod nadzorom zdravstvenega osebja, prav tako pa uporabljene igle ostanejo v prostoru, v katerem se ustrezno uničijo.

"Z varnimi sobami uporabo mamil iz javnih prostorov preselimo v nadzorovane prostore, kar v pozitivnem smislu občutimo vsi – tako uporabniki mamil kot lokalno prebivalstvo in mesto. Uporabniki mamil tako, da se zmanjša tveganje pri uporabi mamil, zmanjšajo se zdravstveni zapleti, možnost širjenja okužb in tudi smrtna predoziranja," je pojasnil predsednik društva Stigma Borut Bah. Ob tem je poudaril, da v tujini v 30 letih niso zaznali smrtnega predoziranja v varni sobi. "Meščani se počutijo bolj varno, saj se zmanjša vidna uporaba mamil v lokalnem okolju, posledično tudi količina uporabljenega pribora v skupnosti, predvsem igel. Mesto in država pa lahko vidita korist v ekonomski učinkovitosti, saj se zmanjšajo sredstva, ki jih država nameni za zdravljenje poškodb in okužb, povezanih z uporabo mamil v nesterilnih razmerah."

"Uporabniki vedno ostajajo v središču mesta"

Kot pravi, se z največ uporabniki srečujejo ravno v središču Ljubljane. Imajo namreč dva dnevna centra – enega na Petkovškovem nabrežju, drugega pa v Zupančičevi jami. "V okviru terenskega dela se z uporabniki mamil srečujemo tudi v okolici Metelkove in Kotnikove ulice ter na Kongresnem trgu. To so nekako glavne lokacije zbiranja in uporabe mamil v Ljubljani," je Bah opisal dnevno delo v Stigmi in dodal, da se te lokacije iz različnih razlogov in ukrepov stalno spreminjajo, vendar uporabniki ostajajo v središču mesta, "saj je tam največ programov, ker je v centru več ljudi in turistov, lažje je priti do nekaj denarja."

Največja t. i. odprta scena zbiranja in uporabe mamil je bila, kot so opazili pri Stigmi, še pred enim letom predvsem na območju med Kotnikovo in Metelkovo ulico, poznana je bila tudi pod imenom Tržnica, kjer je režiser Jan Cvitkovič posnel dokumentarni film o življenju z odvisnostjo z naslovom Gram srca.

"Na začetku letošnjega leta so se uporabniki preselili v Tomanov park, ki je v bližini, in na Petkovškovo nabrežje – v našem dnevnem centru na Petkovškovem nabrežju se je v tistem obdobju dnevno oglasilo več kot sto uporabnikov. V zadnjem mesecu pa so se iz Tomanovega parka preselili v staro vojašnico na Metelkovi," so pojasnili v Stigmi in dodali, da se te selitve iz ene ulice v drugo dogajajo že 30 let. "Vse to kaže, da s trenutnimi ukrepi ne zadostimo vsem potrebam uporabniške scene in lokalne skupnosti, pa tudi na to, da se bodo uporabniki nekje vedno zbirali in družili."

Projekt varne sobe v Ljubljani še vedno v povojih, čeprav je že odobren za obdobje 2023–2025

V Stigmi se, kot pojasnjujejo, že vrsto let zavzemajo za odprtje varne sobe. "Z večjimi napori pa od leta 2015, ko je ministrstvo za zdravje financiralo pilotski projekt, ki smo ga takrat prijavili na njihov razpis in pridobili financiranje." Pri tem so pojasnili, da se je projekt končal z zahtevo ministrstva za zdravje, da pridobijo pozitivno mnenje komisije za medicinsko etiko pri MZ-ju, ki ga ni napisala.

Sorodna novica Prva varna soba v Sloveniji v Novi Gorici. "Dejstvo je, da nekdo, ki uživa drogo, ostaja človek."

MZ je Stigmi za obdobje 2023–2025 vnovič odobril projekt Varne sobe za uporabo mamil. "Tokrat smo prijavili projekt, ki bi na začetku omogočal samo njuhanje mamil, pozneje pa tudi injiciranje." Kot pojasnjujejo, tudi ta projekt še vedno stoji na mestu, tokrat z utemeljitvijo, da naj v Ljubljani počakajo, da se najprej odpre varna soba v Novi Gorici, nato pa s pomočjo njihovih izkušenj odprejo varno sobo tudi v Ljubljani. "V Novi Gorici se je varna soba odprla avgusta 2024, tako da upamo, da je zdaj res padla še zadnja ovira na poti do odprtja programa v Ljubljani. In kar je pomembno – izkazalo se je, da je bila leta 2015 zahteva po pridobitvi pozitivnega mnenja komisije za medicinsko etiko samo metanje polen pod noge, saj v Novi Gorici tega mnenja niso potrebovali, kar smo trdili že leta 2015."

MZ smo prosili za obrazložitev, zakaj je tako, a natančnih odgovorov niso podali, so pa zapisali, da "ministrstvo za zdravje spodbuja oblikovanje tovrstnih programov tudi v Sloveniji, saj so lahko majhen, a pomemben korak h krepitvi javnega zdravja in varovanju človekovega dostojanstva in pravic. Prav zato so take programe tudi financirali v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2025." Ob tem so dodali, da so varne sobe mednarodno priznan program, ki temelji na krepitvi javnega zdravja, ter da obstaja vedno več dokazov, da varne sobe pozitivno vplivajo na javno zdravje, prevalenco spolno prenosljivih okužb, število smrti zaradi predoziranja in odnose s splošno javnostjo. "Program podpira tudi agencija Evropske unije za mamila, poleg tega pa lahko vidimo pozitivne vplive programa v več mestih po Evropski uniji, v katerih programi delujejo že dlje časa. Kot pri drugih ukrepih za zmanjševanje škode zaradi uporabe prepovedanih mamil je tudi pri vzpostavljanju varne sobe bistvenega pomena, da njeno vzpostavitev sprejme tako lokalna kot širša javnost," so še zapisali in dodali, da so na javnem razpisu podprli društvo Stigma za vzpostavitev varne sobe za njuhanje v Ljubljani. "Verjamemo, da bodo v okviru tega projekta in s pomočjo drugih ključnih deležnikov (ZD Ljubljana, MOL, MNZ in MDDSZ) kmalu narejeni naslednji koraki k odprtju varne sobe v Ljubljani."

"Ljubljana v Sloveniji najbolj potrebuje varno sobo"

V Novi Gorici se je varna soba uradno odprla 14. novembra, a deluje že od avgusta. Kot je za MMC RTV Slovenija pojasnil predstavnik konzorcija Goriška varna soba Luka Mrak, se je do zdaj v program vključilo 22 različnih odvisnikov, ki uporabljajo varno sobo. "Poleg tega so socialnovarstvene ter zdravstvene storitve, ki jih v programu zagotavljata socialna delavka in medicinska sestra, uporabljali številni drugi uporabniki storitev programov za zmanjševanje škode," je še dodal. Zagotavlja tudi, da do zdaj "niso imeli nikakršnih varnostnih, zdravstvenih, izvedbenih ali kakršnih koli drugih morebitnih zapletov oz. negativnih izkušenj."

Čeprav bo podrobnejša evalvacija programa potekala v letu 2025, pa so v Slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent), pod okriljem katerega je varna soba v Novi Gorici, že prejeli nekaj spodbudnih informacij od različnih deležnikov ter "predvsem strokovne javnosti v skupnosti, potem ko so od začetka delovanja varne sobe uporabnike, ki so mamila uporabljali na javnih površinah, usmerili v program varne sobe." Prav tako je raziskava v okviru Šenta glede pričakovanj uporabnikov ter strokovne javnosti glede tega projekta pokazala, da program vidijo kot dobrodošel.

"Glede na to, da je do zdaj večina izmed 22 odvisnikov že uporabila varno sobo, to pomeni, da je na javnih površinah Nove Gorice mamila vsaj občasno nehalo uporabljati približno 20 ljudi. To je za skupnost Nove Gorice, ki je relativno majhna, absolutno velik, pomemben podatek." Ob tem pa so še dodali, da bo predvsem pomembno, da se uporabniki varne sobe navadijo, dobrodošlo pa bi bilo tudi celodnevno delovanje.

Po Mrakovem mnenju bi ravno Ljubljana zaradi svoje velikosti ter s tem največje fluktuacije in števila uporabnikov v Sloveniji najbolj potrebovala varno sobo. "Menimo, da bi vzpostavitev programa varne sobe izrazito vplivala na izboljšanje aktualnih ter hkrati skrb vzbujajočih razmer predvsem v mestnem središču. Ocenjujemo, da bi Ljubljana potrebovala mrežo programov varnih sob, poleg stacionarnih tudi mobilne ter take, ki bi bile umeščene v že obstoječe programe, namenjene zmanjševanju škode, kot sta Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih mamil (Šent) ter Varna hiša za uživalke nedovoljenih mamil (Stigma)." Ob tem so posebej poudarili, da bi morala biti javna uporaba mamil ter odvržen uporabljeni material znak za alarm ter bi morala terjati odgovornost in ustrezno ukrepanje.

Na MOL-u pravijo, da podpirajo dejavnosti in programe, katerih cilj je zmanjšati škodljive zdravstvene, socialne in ekonomske posledice uporabe nedovoljenih mamil, med njimi tudi varno sobo. "Trenutno veljavna slovenska zakonodaja opredeljuje varno sobo kot program nadzorovane uporabe mamil, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja le v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva, v drugih primerih pa je nezakonita," so pojasnili.

Stigma: Od leta 2020 smo zaznali povečano število mlajših uporabnikov mamil

Iz NIJZ-ja so sporočili, da v letu 2023 niso zaznali bistvenih sprememb v številu uporabnikov, številu stikov in številu izdanega sterilnega materiala med uporabniki programov zamenjave sterilnega materiala. Ob tem so sporočili, da med uporabniki prevladujejo moški, povprečna starost pa presega 40 let, čeprav se v nekaterih programih srečujejo z mlajšimi uporabniki.

Na vedno mlajše uporabnike so opozorili tudi v Stigmi. "Od leta 2020 smo zaznali povečano število mlajših uporabnikov mamil, nekaj jih je bilo takrat tudi mladoletnih." Pri tem so opozorili predvsem na to, da opažajo spremembe v načinu uporabe mamil in vrstah substanc, ki jih uporabljajo. "Klasičnih uporabnikov heroina, ki so bili v večini pred 20 leti, skorajda ni več. Danes večina uporablja več mamil hkrati, prihaja vedno več novih mamil, tudi precej bolj zdravju škodljivih," so še dodali.

Se je stanje kriminalitete na območju Tabora poslabšalo?

Policija zavrača navedbe, da se je stanje kriminalitete poslabšalo. Prebivalci mestnega središča pravijo drugače. "Policija se zaveda problematike s področja prepovedanih mamil, zaradi česar izvaja aktivnosti za preprečevanje nedovoljene trgovine s prepovedanimi mamili tako v smislu posamične preprodaje kot organiziranih tovrstnih kaznivih dejanj," so zapisali in dodali, da je za območje Tabora značilno, da sta poleg Metelkove ter več gostinskih lokalov in drugih poslovnih objektov na tem območju tudi metadonska ambulanta in izpostava azilnega doma. "Zaradi tega se na tem območju pogosto pojavljajo tako uživalci prepovedanih mamil kot tudi tujci. V povezavi s tem zaznavamo predvsem posamične primere posesti in prodaje prepovedanih mamil, ne pa tudi organiziranih skupin, ki bi izvrševale tovrstna kazniva dejanja," so zapisali.

AKC Metelkova je bila že večkrat izpostavljena kot problematična, a uporabniki poudarjajo, da se odvisniki tam zadržujejo predvsem zaradi bližine metadonske ambulante ZD-ja Ljubljana. Kot je pojasnila sociologinja iz AKC-ja Metelkova Jasna Babić Zrimšek, v zadnjih mesecih zaznavajo povečano koncentracijo zbiranja odvisnikov v jutranjih in dopoldanskih urah predvsem na določenem delu Metelkove. "Razlog naj bi bil zaprtje Tomanovega parka, v katerem so se zbirali pred tem," je pojasnila in dodala, da je bila ena od pobud za zmanjševanje števila odvisnikov na tem območju tudi razpršitev metadonske ambulante, da ta ne bi bila samo na Metelkovi. "In po letih obljub, da delajo na tem, smo dobili informacijo, da ne bo nič iz tega," je pojasnila in dodala, da se zavzemajo za odprtje varnih sob, a tudi za to posluha na drugi strani ni. "Te pobude ne prihajajo samo iz Metelkove, temveč iz celotnega območja Tabor," je poudarila.

Prebivalci ob tem zatrjujejo, da se policija velikokrat ne odziva na njihove klice ali pa se odzove prepozno. Jasna Babić Zrimšek je potrdila, da je policija v zadnjem času postala odzivnejša, kot je bila v preteklosti za področje AKC Metelkove.

Kakšne so možne rešitve in kako naprej

V Stigmi že vrsto let opozarjajo na pomanjkanje določenih programov. Pri tem pa poudarjajo, da bi se težko omejili samo na mestno raven. "Mislim, da bi morali vsi skupaj nekaj spremeniti na sistemski oz. politični ravni. Ne nazadnje je potreben skupnostni pristop k obravnavi in pripravi politike – tako občina, MZ, policija, programi in uporabniki mamil," je opozoril predsednik Stigme Bah.

Poleg varne sobe, za katero se zavzema na več točkah v Ljubljani, se mu zdi pomemben čim večji dostop do naloksona. "Ta je skupaj z varnimi sobami glavni ukrep pri preprečevanju smrtnih predoziranj med uporabniki mamil. To je še posebej pomembno, če bi se v Sloveniji pojavili močnejši opiati, kot je fentanil," je pojasnil in dodal, da se mu zdijo pomembna tudi dodatna sredstva za aktivnosti testiranja mamil, ki se pojavljajo na trgu. Po podatkih MZ-ja je nalokson v Sloveniji dostopen od leta 2021, zagotovljeno je tudi financiranje iz ZZZS-ja, ki omogoča dostopnost zdravila pacientom CPZOPD-ja. "Kljub temu je dostopnost naloksona med ciljno populacijo v Sloveniji še vedno relativno nizka. V skladu s strokovno literaturo naj bi bilo naloksona med ciljno populacijo prisotnega najmanj devetkrat toliko, kot je število smrti zaradi predoziranja z opioidi, optimalna količina pa je 20-kratnik števila smrti." Dodali so še, da bi bilo glede na število smrti zaradi predoziranja z opioidi optimalno število izdanega naloksona 960 škatlic, najmanj pa naj bi jih letno izdali 432. V Sloveniji je bilo v letu 2022 razdeljenih 206 škatlic zdravila in v letu 2023 176. "To pomeni, da je program nujno treba okrepiti in ukrepati v smeri boljše dostopnosti," so poudarili.

"Uporabniki se starajo, mnogi imajo težje zdravstvene težave, zato bi bilo treba razmisliti o zagotavljanju dodatne zdravstvene oskrbe za to populacijo in tudi o namestitvah za starajočo populacijo. Če pa razmišljamo malo širše in na daljši rok, se moramo po našem mnenju začeti pogovarjati o dekriminalizaciji uporabe mamil, kar sta storili Portugalska in Češka. S tem bi država ponovno pridobila nadzor nad problematiko uporabe mamil. Nekatere države so spoznale, da je pomemben pogoj za uspešno obravnavo uporabe mamil tudi preprečevanje brezdomstva in zagotavljanje stanovanj oz. namestitev za vse ter tudi bolj fleksibilen način zaposlovanja za to skupino," je sklenil Bah.