Spoznavanje petkovih navad srednješolcev začnem na enem izmed priljubljenih petkovih zbirališč, kjer ogovorim skupino gimnazijcev, ki si podajajo steklenico ne sicer najcenejšega, a tudi ne zaradi okusa izbranega vina. Povedo mi, da se na istem kraju zberejo skorajda vsak petek, se malo podružijo in v jutranjih urah odidejo domov. "Vsakdo pač potrebuje malo sprostitve, da se malo odklopi od vsega, kar se dogaja."

Z "litrco" v nov večer
Pri "odklopu" je steklenica žveplanega stalna spremljevalka petkovih večerov te družbe. Tudi več kot polovica njihovih sošolcev se, mi pripovedujejo, druži na podoben način, le nekoliko manj pa se jih odloči ob vinu še za kajenje marihuane. "Česa drugega jaz še nisem poskusil. Pa kakšne kemije, kot je recimo sladoled, verjetno tudi ne bom," mi pripoveduje eden izmed gimnazijcev, od katerega izvem še, da "kemijo" uživa manj kot desetina njegovih sošolcev.

Iz sogovornikov poskušam izvleči malo več informacij o kemičnih mamilih in njihovih uporabnikih, a mi zatrjujejo, da z njimi nimajo veliko stika. Do informacij se zato poskušam dokopati na lastno pest, in že nekaj metrov stran od gimnazijcev se mi nasmehne sreča.

Črtica za "dobre stare čase"
Med množico zabave željnih opazim zanimiv prizor, ko se 16-letni gimnazijec skuša pridružiti skupini tridesetletnikov, ki praznujejo novopečeno očetovstvo enega izmed njih. Fant k skupini pristopi, upajoč na kak dim ali dva marihuane, vendar si skupina "v spomin na dobre stare čase" večera ne popestri z marihuano, temveč s kokainom.

Fantu belega prahu ne ponudijo, predvsem zaradi njegove mladosti, a se kaj kmalu izkaže, da o mamilih ve več kot četverica razigranih tridesetletnikov. Z navdušenjem jim hiti razlagati o t. i. "dizajnerskih" mamilih in o tem, da so mu tovrstne zadeve v primerjavi s kokainom oziroma z "belo" ljubše. Med njegovo razlago se družbi priključim tudi sam in fanta zasujem z vprašanji, o čem pravzaprav govori.

Najprej je bil mefedron ...
"Dizajnerske droge, saj veš, pentadron, sladoled in podobno," poskuša fant oceniti moje predznanje s tega področja, vendar mu moj zbegani pogled pove, da mora začeti od začetka. Natančneje v leto 2009, ko se je razširila zloraba mefedrona oziroma 4-mmc-ja. "Ta je bil nekaj časa legalen, vendar je kmalu po prepovedi povsem izginil med uporabniki. Kmalu pa ga je nadomestil sladoled oziroma 3-mmc, ki je bil tudi nekaj časa legalen. Zdaj pa je ponekod še legalen pentadron, a ga bodo verjetno kmalu povsod prepovedali."

Šestnajstletnik si je tisti večer že postregel s sladoledom. "To so beli kristali, ki jih lahko ponjuhaš ali pa poješ bombico. To pomeni, da jih zaviješ v papir za zvijanje tobaka in pogoltneš," mi pove, ko ga vprašam po videzu tega mamila. In nadaljuje: "Bombica mi je precej ljubša od njuhanja, saj me pri njuhanju peče v nosu, poleg tega pa je pri bombici učinek precej boljši."

Kar visoko leta, nizko pade
Kakšen učinek pa sploh imajo ta mamila? "Dajo ti več energije, te zbudijo. Bolj sproščen sem in lažje se mi je pogovarjati z ljudmi, kot na primer zdaj." Njegov opis me delno spomni na kokain, ki pa mojega sogovornika ne pritegne: "Kokain, ki ga kupiš na ulici, je razredčen, in nikoli ne veš, s čim. V najboljšem primeru dobiš 20-odstotno čistega, en gram pa stane osemdeset evrov. Pri sladoledu točno veš, kaj boš dobil, gram pa stane 25 evrov."

Tako kot pri vseh stimulansih tudi pri sladoledu velja pravilo, da tisto, kar gre enkrat gor, mora tudi enkrat pasti dol ... in še bolj dol. Evforično razpoloženje naslednji dan nadomesti diametralno nasprotna zagrenjenost. "Seveda si naslednji dan depresiven. Ampak to je povsem normalna stvar. Te droge pač vplivajo na raven dopamina v možganih, in potem je potreben čas, da se ta vrne v prvotno stanje."

Njegovo pragmatično razmišljanje me presune, zato se poskusim dogovoriti za še eno srečanje, da bi mi lahko še bolje predstavil svet dizajnerskih mamil. "Lahko, ampak morava se dobiti, ko bom že kaj vzel. Potem se lažje sproščeno pogovarjam," je slovo, s katerim se razideva. Fant se napoti v drugo smer, sam pa se vrnem h gimnazijcem.

Prazne steklenice namesto sveč
Steklenice žveplanega so bile v tem času že izpraznjene, nadomestil pa jih je džojnt oziroma zvitek marihuane, ki je krožil naokoli. Zaradi kombiniranja obojega in pretiravanja s tem postane pogovor z nekaterimi že skorajda nemogoč. Še najbolj je svojo prisebnost ohranila osemnajstletna gimnazijka, s katero se zapletem v daljši pogovor o prihodnosti. Tako kot vsi srednješolci tudi ona ve, da jo v prihodnosti, ne glede na šolski uspeh, čaka predvsem negotovost, ki pa je vendarle še vedno dovolj oddaljena, da se dekle raje posveča trenutnim težavam.

Med kramljanjem se zazreva v sedemnajstletnega gimnazijca in njegovo prijateljico, ki sedita nasproti naju in sta po več kot treh urah popivanja ter kajenja le prebila led in se po postopnem približevanju tudi poljubila, pa čeprav sta malo prej dajala vtis, da bosta vsak čas obležala. "Že dalj časa sta si všeč. Izgleda, da smo ravno danes končno dočakali dan, ko se je zgodilo," mi pove moja sogovornica. Oba se strinjava, da je prizor, kljub razmetanim steklenicam po tleh in slabi motoriki obeh akterjev, zelo idiličen in romantičen.

Kemikalije za vsak "laboratorij"
Bolj kot srednješolska romantika pa so me tisti večer prevzela dizajnerska mamila. Grem na splet, da preverim, ali držijo podatki mladega gimnazijca. Izkaže se, da je razvoj dizajnerskih mamil po prepovedi mefedrona res začel skokovito naraščati, pri tem pa je bila vsaka nova različica tega mamila vsaj nekaj časa legalna.

Sladoled in pentedron pa sta le dva s seznama dizajnerskih mamil, ki zajema več kot trideset različnih imen. Butilon, aMT, 5-EAPB, MDPV, 6-APB, 6-APDB, MMAI, MMAT in 5-IAI so le nekatera imena kemičnih spojin, ki jih na hitro izbrskam na spletu. Med njimi so tudi takšne, ki še niso prepovedane in se jih da naročiti po spletu. Kupiti pa jih je mogoče tudi z virtualno valuto bitcoin.

Tudi seznam spletnih ponudnikov tovrstnih izdelkov je vse prej kot kratek. Najpogosteje se zanje uporablja angleški termin "research chemicals" oziroma "kemikalije za raziskovalne namene." Večina je poimenovana s kemijskimi oznakami, se pa najdejo tudi izdelki s tržno privlačnejšim imenom, kot sta denimo "polarni sij" ali "benzo fury". Še zanimivejše pa je oglaševanje izdelka, po katerem naj bi šlo za "novo zmes raziskovalnih kemikalij, ki ponuja najbolj stimulativna laboratorijska raziskovanja". "Strokovno narejena zmes pa ponuja tudi najboljšo laboratorijsko izkušnjo. Že en gram zadošča za zadostno mero laboratorijskih podatkov."

Težave v šoli, težave s starši
Po odkritju pestre palete dizajnerskih mamil se ponovno srečam s fantom, ki me je že na začetku seznanil z njimi. Pove mi, da je led prebil z MDMA-jem pred štirimi meseci na nekem "partiju". Kmalu zatem se je srečal še s sladoledom in pentedronom, potem pa je "šlo vse samo še navzdol".

Njegovo živahno nočno življenje je začenjalo puščati posledice tudi na šolskem uspehu, zaradi česar je prišel v spor s starši. Vprašam ga, ali ima občutek, da ima zaradi mamil težave, pa mi odgovori: "Po mojem še ne. Jaz nisem tak kot nekateri, ki si kupijo nekaj gramov tega in potem izginejo za kak teden in se zadevajo, medtem ko jih starši iščejo." Dogovoriva se, da mi bo enkrat predstavil tudi svoje prijatelje, vendar se potem ni več oglašal na moje klice.

Zbogom, žive barve in visoki podplati
Med pestro paleto novih sintetičnih mamil je mogoče najti tako stimulanse, depresorje kot tudi psihadelike, najbolj razširjeni pa so prvi. Ti so pogosto povezani s "partiji" oziroma klubskimi večeri, na katerih DJ vrti elektronsko glasbo. Partiji po navadi trajajo več kot osem ur, zabava pa se potem velikokrat nadaljuje na tako imenovanem "after partiju", ki je ali organiziran ali pa preprosto poteka pri nekom doma.

S fotografom Matejem se zato odpraviva na eno izmed tovrstnih zabav in kmalu opaziva prve spremembe v elektronski subkulturi. Rožnati lasje, oblačila živih barv in čevlji s trojnimi podplati, ki so bili takrat zaščitni znak tako imenovane rejverske scene, so se očitno umaknili v muzeje. Trenutni ljubitelji elektronskih zvokov so oblečeni povsem običajno, nekatere pa bi, vsaj po načinu oblačenja sodeč, prej pričakoval na pankerskem koncertu. Vsi dvomi okoli tega izginejo, ko se z eno izmed zabave željnih deklet zapletem v pogovor o poletnih metalskih festivalih.

"Včasih so na te zadeve hodili ljudje, ki so bili del te scene in jim je to nekaj pomenilo. Danes pa se je ta pripadnost tej sceni povsem izgubila," je svoje opažanje razvoja plesne scene strnil DJ z več kot desetletnim stažem. Kljub temu pa opazim, da se večina obiskovalcev med seboj prijateljsko pozdravlja in očitno tudi pozna. Sem pa na zabavi srečal tudi take, ki so mi prostodušno priznali, da jih je bolj kot glasba k obisku napeljala domnevna dostopnost deklet.

Manj zgovorni so bili tisti, katerih razširjene zenice niso puščale dvoma o njihovem stiku z mamili. Vse, kar sem izvedel, je, da jim je ta zvrst elektronske glasbe najljubša, ker jih "odpelje daleč stran". No, starejši in izkušen obiskovalec partijev pa me poduči, da bom človeka, ki je pod vplivom mamil, s pogovorom samo "zamoril" in v njem vzbudil strah pred tem, da se morda pogovarja s kriminalistom.

Ekstazija ne najdeš. Ekstazi najde tebe.
Po vrsti različnih druženj se spoprijateljim z dvajsetletnim srednješolcem, ki mu eksperimentiranje s kemičnimi mamili ni tuje, kot tudi ne njegovemu sošolcu, ki se nama pridruži ob pločevinki piva. Povesta mi, da je v njuni družbi sladoled, čeprav je že na seznamu prepovedanih mamil, ostal najbolj priljubljen: "Lahko bi rekel tudi, da je to kokain za reveže. Po drugi strani pa je mogoče vseeno bližji MDMA-ju," ga primerjata z meni znanimi mamili. MDMA je namreč že star znanec partijev, najpogosteje v obliki tablet ekstazija, ki so cenovno primerljive s sladoledom, medtem ko je čisti MDMA v obliki kristalov, ki stane do 70 evrov na gram, bistveno dražji.

Povprašam ju, zakaj raje izbereta sladoled kot pa ekstazi (znan tudi pod imeni X ali knof), pa mi kot "konkurenčno" prednost izpostavita, da pri sladoledu točno veš, kaj boš dobil. Za ekstazi pa po njunem mnenju velja, da ne najdeš ti ekstazija, temveč ekstazi najde tebe. "Vsak X je sestavljen iz MDMA-ja in še česa drugega. Zaradi tega drugega je učinek pri X-u vsakič drugačen. Tudi različni ljudje ga doživijo drugače."

Z zabave na terapijo
Predstavita mi kolegico, 20-letno študentko, ki se je s sintetičnimi mamili prvič srečala pri 17 letih. Od tedaj naprej je skoraj vsak konec tedna preživela na kakem partiju ob obvezni spremljavi sintetičnih mamil, najpogosteje sladoleda. "Po navadi sem šla ven v petek in se z 'afterja' vrnila v soboto zvečer, ko so starši že spali, da ne bi opazili, da sem zadeta."

Njena bojazen je povsem razumljiva, saj tudi sam med pogovorom poleg prehitevajočih misli opazim, da ima dekle zelo razširjene zenice, kar je, to mi pozneje potrdijo tudi drugi, značilno za sladoled kot tudi ekstazi. Mi pa študentka med pogovorom pove, da je spoznala, da se samoiniciativno ne more odreči mamilom, zato je sama poiskala pomoč na centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih mamil. "Pri teh zadevah, ki so razmeroma nove, je težava ta, da tudi stroka ne pozna njihovih dolgoročnih učinkov in nima še izoblikovanih metod za zdravljenje odvisnosti." Dekle redno obiskuje terapije, vendar se od mamil še ni dokončno poslovila.

Mamila na pladnju
Ko nas zapusti, ker steče k novi družbi, vprašam prijatelja in njegovega sošolca, ali je sladoled res tako zasvojljiv, pa mi odgovorita, da je "ona res pretiravala". Prijateljev sošolec ob tem doda, da si mora vsak postaviti mejo sam. "Jaz sem vsakič, ko sem šel ven, povlekel dve 'lajni' in vedel, da je to dovolj za tisti večer. Ne pa tako kot nekateri, ki vlečejo v nedogled ali pa celo v šoli med poukom. Tega ne morem razumeti."

Drugačno metodo samoomejevanja pa je imel moj prijatelj. "S kolegi smo se dogovorili, da na 'after partiju' vsak na pladenj vrže vse, kar mu je še ostalo, potem pa smo si te stvari razdelili in jih vzeli. Tako smo pač vedeli, da je zabave konec, ker nihče ni imel več ničesar."

Marihuana, heroin ali industrijsko čistilo
Sicer pa mi oba razložita, da je prav "after parti", ki najpogosteje poteka pri nekom doma, najboljši del zabave. "Takrat se lepo sprostiš, pokadiš kakšen džojnt in se v miru pogovoriš s prijatelji." Namen "after partija" je tudi nevtralizirati učinke stimulansov, zaradi katerih se pojavijo težave s spanjem. Moja sogovornika sta za to uporabljala marihuano, nekateri pa si pri tem pomagajo z drugimi depresorji, kot sta heroin ali pa GBL.

GBL je pravzaprav industrijsko čistilo, ki topi maščobo, in je kot tako povsem legalna substanca. Vendar ga ob zaužitju encimi v telesu preoblikujejo v GBH, ki je bil pred leti priljubljeno sintetično mamilo za "spuščanje." Njegovi učinki so primerljivi z alkoholom, cena pa prav zaradi dostopnosti neprimerno nižja od še tako zanikrne kislice iz bližnje veleblagovnice. Za zadosten učinek je dovolj že en mililiter, ki se običajno izmeri kar v pokrovčku od plastenke.

Čeprav moja sogovornika izpostavljata pomen samoomejevanja, pa oba poznata tudi posameznike, ki so pri tem manj spretni. "Jaz sem vsako drogo prvič samo poskusil in spremljal, kakšne učinke ima, preden sem začel mešati. Vem pa, da veliko ljudi tega ne počne." Med drugim pozna skupino štirih prijateljev, ki se vsak petek dobijo pri enem izmed njih doma in se do nedelje zvečer zadevajo z vsem, kar je pač na voljo.

Na terapijo pri 14 letih
Več stika z uporabniki, ki imajo težave pri samoomejevanju, imajo na Drogartu, organizaciji, ki je s svojim informiranjem in nudenjem pomoči pri mamilih prisotna na elektronski sceni že več kot desetletje. Med drugim imajo na partijih organizirane tudi stojnice, namenjene nudenju prve pomoči pri neželenih zapletih. Včasih se zgodi tudi to, da nekdo dobi epileptični napad, pa ga prijatelji zgolj spravijo v ležeči položaj, da se spočije.

Na Drogartu so seznanjeni tudi z razmahom uporabe dizajnerskih mamil, saj organizirajo terapije za tiste, ki imajo težave z mamili, vanje pa se vključuje vse več uporabnikov novih sintetičnih mamil. Najmlajši med njimi je star le 14 let. Med tistimi, ki imajo težave z mamili, pa so nekateri tudi takšni, ki za odvisnostjo skrivajo težje psihološke težave.

Izgubljena brezskrbnost otroštva
Da imajo nekateri mladostniki za seboj precej resne izkušnje, sem spoznal, ko me je prijatelj predstavil 18-letni srednješolki. Najprej mi je povedala, da je njeno najljubše mamilo halucinogeni DMT, ki ga pokadiš in nato doživljaš halucinacije, podobne sanjam. "Jaz alkohola recimo sploh ne maram. Vedno, ko sem bila pijana, sem samo jokala vsem naokoli, kako bedno življenje imam."

Vprašal sem jo, kaj je tako bednega v njenem življenju, pa mi je navzven neprizadeto začela naštevati, da je pri šestnajstih letih opravila splav, da ima slab odnos s starši in da izhaja iz družine, kjer je fizično nasilje reden vzgojni ukrep. Prav zato je vesela svoje polnoletnosti, saj se je lahko odselila na svoje.

Po tem krajšem pogovoru mi je prijatelj povedal tudi za drugo kolegico, ki je ob koncu osnovne šole doživela posilstvo, posledično travmo pa je reševala z zapiranjem vase in vsakodnevno uporabo LSD-ja, ki je tudi psihedelična droga.

A tudi moj prijatelj ima za seboj nevsakdanje otroštvo. S starši so se selili po različnih evropskih državah, preden so očeta, ki je bil vključen v organizirani kriminal, prijeli policisti. Njegovi materi je ob tem prekipelo, zato se je odločila, da očeta zapusti, s sinom pa sta se preselila v Slovenijo. "Zato si tudi ne želim, da mama izve za drogo. Že tako je imela veliko težav z živci, in bojim se, da bi se ponovile, če bi vedela, da se drogiram."

Metamfetamin namesto sladoleda
Tudi moj prijatelj pozna Drogart, saj se je nanj že obrnil, ko je želel primerek mamila testirati, ker ni bil prepričan, da je tisto, kar je dobil, dejansko sladoled. Ta bojazen ni neupravičena, saj se je pred meseci pogosto dogajalo, da so uporabniki namesto sladoleda prejemali metamfetamin oziroma "meto", ki je bolj znan pod angleškim imenom "crystal meth".

Zaradi naglega razvoja novih sintetičnih mamil, ki mu zakonodaja težko sledi, se je Drogart odločil, da opravi obsežno raziskavo o novih sintetičnih mamilih, v okviru katere so opravili več pogovorov s preprodajalci teh mamil. Večinoma gre za uporabnike, ki so preprosto izkoristili legalnost substanc in jih naročali v večjih količinah.

Kemija z okusom vanilje
Tako so preprodajalci novih sintetičnih mamil povsem drugačni ljudje, kot so preprodajalci heroina, kokaina in drugih prepovedanih mamil. Po prepovedi sladoleda so na Drogartu opazili, da sta se oba trga, ki sta se nekaj časa razvijala neodvisno, začela združevati oziroma da se začetniško preprodajanje naročenih izdelkov počasi seli k obstoječi infrastrukturi črnega trga.

Prav preprodajalci so zaslužni tudi za to, da se je 3-mmc-ja prijel vzdevek sladoled. Eden izmed prvih dobaviteljev 3-mmc-ja ga je namreč zmerno redčil s prehranskim dopolnilom, ki ga običajno uporabljajo športniki in ima okus po vanilji, kar so uporabniki občutili med njuhanjem in tako novo spojino poimenovali sladoled.

Sicer pa so vsi preprodajalci, ki so sodelovali pri raziskavi Drogarta, med pogovori zatrjevali, da mamila ne bi nikoli prodajali mladoletnim osebam oziroma uporabnikom, ki so bistveno mlajši od njih. Kljub temu pa sintetične droge najdejo pot tudi do njih. Večinoma prek malo starejših prijateljev in njihovih še starejših bratov.

Vsi smo mladi, tudi pri 40 letih
Srednješolci imajo tudi brez starejših bratov in sester veliko stika s starejšimi ljubitelji petkovih zabav, pa ne le na partijih. Še posebej to velja za dekleta, kar sem spoznal že ob svojem prvem druženju z gimnazijci, ko je osemnajstletna dijakinja načela pogovor o svojem "prvem". Na podobnem petkovem večeru je spoznala nekega študenta, kjer je beseda dala besedo, in romanca se je rodila, pozneje pa tudi hitro splahnela, ko ji je razkril, da se je pravzaprav dejansko rodil okrogli dve desetletji pred njo.

Takrat sem gimnazijce malo podrezal v smeri, ali gre v takem primeru za izkoriščanje prednosti tega, da si preprosto starejši, pa mi je šestnajstletna gimnazijka takoj odgovorila, da se moram zavedati, da "mi vas starejših ne spoštujemo", po krajšem zamolku pa je svojo trditev omilila: "Hočem povedati to, da se pomen generacijskih razlik v današnjem času izgublja." Ne nazadnje pa mi je tudi osemnajstletnica, ki se je zapletla s skoraj štirideset let starim "študentom", dejala, da se ji zdi njegov način življenja, osredotočen na petkovo ponočevanje, "pomilovanja vreden".

"Zakaj bi spoštoval bolj otročjega od sebe?"
Tudi moj novi prijatelj in njegov sošolec sta prepričana, da starost sama po sebi ni pomembna: "Zakaj bi nekoga spoštoval, ker je starejši, če pa vidim, da je bolj otročji od mene." Po drugi strani pa mi povesta tudi, da sama opažata, da so generacije, mlajše od njiju, zašle v drugo skrajnost, saj dejansko ne spoštujejo nikogar, kar povezujeta s permisivno vzgojo. "Tem mladim nihče ne sme nič reči, še učitelji ne, zato pa je potem tako, kot je."

Med pogovorom nas zmoti razmeroma glasen fant, ki je vidno pod vplivom kdo ve česa in ga sam ne razumem, kaj mi želi povedati. Oba moja sogovornika ga poznata, moj prijatelj pa se, ko vidi, v kakšnem stanju je, odloči, da ga bo odpeljal domov. Sam pa ostanem z njegovim sošolcem, s katerim se zapletem v vsakdanji pogovor, v katerem mi pripoveduje o svojih pogledih na nacionalizem v povezavi z religijo. Ob njegovem razmišljanju spoznam, da je predsodek gimnazijcev, ki sem ga slišal že večkrat, da naj bi bili dijaki poklicnih šol manj razmišljujoči, povsem neutemeljen.

Vprašam ga, ali lahko svoja razmišljanja kakor koli unovči v šoli, pa mi odločno odgovori, da ne. "Prav to mi je najbolj trapasto. Jaz se izobražujem za določen poklic in v teh predmetih sem med najboljšimi, nato pa se znajdem na 'popravcu' zaradi matematike. Kot da bom kadar koli potreboval kotne funkcije.”

Ko obupaš nad življenjem
Ko se je moj prijatelj, potem ko je vidno okajenemu fantu poleg prevoza poiskal še prenočišče pri skupni prijateljici, vrnil, naju je njegov sošolec zapustil. "Najprej se ti moram opravičiti za obnašanje mojega kolega prej," mi reče, sam pa ga mirim, da ni nič narobe. "Ne vem, kako lahko nekdo tako obupa nad življenjem, da mu je popolnoma vseeno, kaj in koliko vzame."

Toda fantov obup nad življenjem ima svoje razloge. V času pubertete je izgubil oba starša, zato se danes preživlja sam s službo, ki je slabo plačana. Prijatelja zato povprašam, ali je zloraba mamil tudi pri njem povezana z aretacijo očeta, selitvami in drugim dogajanjem v njegovem otroštvu, toda to zanika: "Ta izkušnja je mene kvečjemu okrepila. Ko doživiš kaj takega, začneš ceniti tisto, kar imaš v življenju. Ne nazadnje življenje ponuja veliko lepega. Sicer pa moraš vedeti, da nimajo vsi uporabniki takih izkušenj. Veliko je takih, ki se drogirajo preprosto zato, ker jim je v življenju dolgčas."

Zbogom, sladoled, zdaj ljubim drugo
Moj prijatelj se je pred kratkim odločil, da bo prenehal uživati sladoled in da bo ostal le pri marihuani. "Meni je droga všeč zato, ker mi pomaga, da ne razmišljam o vseh težavah okoli sebe. Da si na nek način izpraznim glavo. Za to pa ne rabim sladoleda, ker mi je dovolj le en džojnt.” K odločitvi o slovesu od sladoleda pa ga ni spodbudil strah pred odvisnostjo, temveč ljubezen. Pred kratkim se je zaljubil v dekle, s katerim sta se pred kratkim prvič poljubila. "Občutek imam, da ima ta odnos še prihodnost, saj se zelo ujemava, in ne bi rad tega zapravil zaradi droge."

Sintetična mamila imajo namreč tudi svojo temnejšo plat. Poleg tveganja srčnih težav mi prijatelj pove, da se mu je poslabšal tudi vid. Izpostavi pa še eno negativno plat: "Popolnoma ti vplivajo na čustva," mi pripoveduje. In nadaljuje: “Po zelo burnem partiju potrebujem skoraj cel teden, da se čustveno sestavim. Postanem paranoičen in ne zaupam nikomur. Takrat imam vedno občutek, da ne morem zaupati niti svojim prijateljem.” Prav zaradi tega občutka se je odločil, da bo v prihodnosti posegal le še po marihuani.

"Saj pravim, v življenju je tudi veliko lepega, in to moraš ceniti. Pri nekaterih svojih prijateljih pa opažam, da se jim z vsako črtico smisel življenja vse bolj zožuje, dokler ga ne vidijo le še v tisti črtici pred sabo."

Luka Lukič

Foto: Matej Pušnik