Zaradi močne kadrovske in finančne podhranjenosti nadzornikov v parku tako postaja sodelovanje s policisti ter usposabljanje prostovoljnih nadzornikov ključnega pomena. Slovenska sekcija mednarodnega policijskega združenja IPA je v sodelovanju s PU Kranj, Občino Bled ter javnim zavodom Triglavskega narodnega parka (TNP) pripravila okroglo mizo na to temo.

Generalni direktor policije Marjan Fank je opozoril, da je v času, ko se vsi spoprijemamo s pomanjkanjem financ, sodelovanje med različnimi službami še toliko pomembnejše, varstvo okolja pa mora biti ena temeljnih usmeritev policije. "To je potrebno tudi v tem času, ko se na prvo mesto postavlja gospodarski razvoj in se varstvo narave in ekologija štejeta kot neko eksotično področje," dodaja.

Sami naravovarstveni nadzorniki TNP-ja zaradi kadrovske podhranjenosti težko nadzirajo na tisoče obiskovalcev, to pa resno ogroža zagotavljanje varnosti, je opozoril v. d. direktorja TNP-ja Bogomil Breznik, ki je za ilustracijo naštel več deset ekscesnih dogodkov v zgolj nekaj tednih na vrhuncu sezone.

Neokrnjena narava in varno okolje
Turisti radi povedo, da je eden glavnih razlogov za prihod v Slovenijo njena lepa in neokrnjena narava, predvsem pa tudi občutek varnosti, pojasni Fank in doda, da tako obisk v TNP-ju izjemno narašča, kar prinaša številne izzive. Na področju parka za zdaj velja še dokaj liberalen režim in bodo zaradi konflikta interesov razvoja parka in ohranjanja narave verjetno potrebne tudi zakonodajne spremembe.

Vodja naravovarstvene nadzorne službe TNP-ja Sašo Horvat je dejal, da so največje prekrške na območju parka tudi v letošnji poletni sezoni uspešno rešili. Najbolj žgočo težavo predstavlja zlasti nedovoljeno parkiranje, taborjenje in kolesarjenje po planinskih poteh, a tega bi bilo v prihodnje mnogo manj, če bi uredili ustrezno infrastrukturo tudi za avtodome in gorske kolesarje.

Rešitev so prostovoljni nadzorniki?
Breznik ocenjuje, da bi morali obstoječe število 17 nadzornikov v parku vsaj podvojiti, a finančnih sredstev ni od nikoder, saj primanjkuje denarja za čisto osnovne stvari, kot je nakup službenega računalnika ali vzdrževanje vozil. Občine bi lahko za varovanje narave prispevale sredstva iz turistične takse ali vstopnin, je prepričan.

Rešitev bi lahko bili prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, ki bi imeli javna pooblastila, podobno, kot je to urejeno na avstrijskem Koroškem, kjer deluje 400 prostovoljnih gorskih stražarjev z vsemi potrebnimi pooblastili. V TNP-ju sicer trenutno že deluje okoli 60 prostovoljnih nadzornikov, a so brez kakršnih koli pooblastil in lahko turistične prekrškarje zgolj opozarjajo.

Pri usposabljanju naravovarstvenih nadzornikov bi tudi v Sloveniji lahko pomagala policija, bistvena za uspešnejše delovanje nadzornikov pa bi lahko bila tudi drugačna uniforma, ki bi izžarevala več resnosti in strogosti, tako kot policijska, pa je prepričan Matej Brajnik s Policijske uprave Kranj.