A področja na Občini, kot kaže, ne vrednotijo tako visoko, projekt namreč podpirajo. In tudi prvi naravovarstveniki v državi ovir ne vidijo.

Kot nam je povedal prebivalec Lipsenja, ki se je v času našega snemanja pripeljal mimo, je polje, kjer naj bi gradili, poplavno. Nad njim je izvir Lipsenjščice, ki napaja Cerkniško jezero. In tu naj bi nastala nova skupina sedemnajstih hiš. Prebivalci Cerknice so vznemirjeni.

Tone Urbas obžaluje, da občina Cerknica ljudi za mnenje ni vprašala: "Ker gre za tako občutljivo območje, bi pričakoval, da bo ob takem posegu sklicana širša javna razprava, a tega ni bilo." Bila je sicer odprta javna obravnava, tako kot velevajo predpisi, vendar za kratek čas, in to sredi poletja, ko veliko ljudi ni doma.

Igralka Marjana Brecelj, ki tudi živi v Cerknici, je presenečena, da za gradnjo niso našli prostora, ki ne bi tako posegal v prostor: "Preprosto ne razumem in ne verjamem, da ni mogoče najti neke boljše alternative, boljše lokacije, ki ne bi bila tako agresivna."

Dvoličnost Zavoda za varstvo narave

Sebastian Cavazza, ki je lastnik hiše le streljaj stran od predvidenih gradenj, pa je opozoril na dvoličnost Zavoda za varstvo narave. Nanje so se namreč prebivalci sprva obrnili, da bi pridobili informacije o možnih posegih v okolje: "Gospa na Zavodu, ki nam je najprej svetovala, naj se odločno z vsemi štirimi upremo gradnji na tem območju, je potem čez noč obrnila ploščo."

Na Zavodu za varstvo narave so 20. 7. 2023 v dokumentu Ocena verjetnosti pomembnejših vplivov na varovana območja, namenjenem Občini Cerknica, zapisali: "Podrobnejši prostorski načrt verjetno ne bo pomembno vplival na varovana območja, zato menimo, da presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja ni treba izvesti."

Novinarsko vprašanje smo na Zavod naslovili dvakrat v zadnjih dvanajstih dneh, a odgovora nismo dobili. Niti se na naše klice niso odzvali.

V Notranjskem parku se ne želijo opredeliti

V Notranjskem regijskem parku niso želeli izraziti svojega mnenja, čeprav so zadnja leta vse sile usmerjali v ohranjanje prvobitnosti jezerske okolice. Novi direktor Parka Leon Kebe je povedal, da "tista zemljišča niso v parku, tako da park žal nima nobene pristojnosti." Resda novogradnje ne bi bile znotraj parka, bi pa nanj vplivale, ležijo namreč tik ob njem, na t. i. vplivnem območju.

Občina ne more ali ne želi posegati v stavbno pravico?

Glavno besedo pa ima vendarle občina. Dolgoletni župan Marko Rupar pravi, da ne vidi večjih težav pri gradnji. Gre za območje, ki je zazidljivo že najmanj trideset let in so ga v zadnjih letih celo zmanjšali iz šestih hektarov na dobre tri hektare. Nova pozidava pa je načrtovana na le hektaru in pol in točno tukaj ni vodnih virov in ni poplavno, zatrjuje. "Kdor je proti pozidavi in bi želel biti brez soseda, si mora veduto pač kupiti," nadaljuje župan. Ter še, da je bolje zgraditi skupino hiš na kupu, kot pa da se zida razpršeno in je potem težko komunalno opremiti.

Predvsem pa župan poudarja, da stavbne pravice lastnikom zemljišč pač ne morejo vzeti: "Občina nima te moči, to bi morali soglašati lastniki, da bi dali ven iz stavbnega. Mi na svojo roko tega ne moremo, ker so potem lahko tožbe."

A popolnoma zvezanih rok Občina vendarle nima. Stavbno zemljišče, pravijo na ministrstvu za naravne vire, namreč ne pomeni avtomatično pridobljene pravice. To pravico daje šele izdano gradbeno dovoljenje. Če bi torej Občina želela, bi lahko poskušala območje spremeniti v nezazidljivo. A te volje, kot kaže, ni. Ob tem verjetno ni zanemarljiv podatek, da je investitor podjetje, ki že dolga leta uresničuje občinske projekte.