Ob slovenskem kulturnem prazniku so tudi v Krškem štirinajstim kulturnim ustvarjalcem podelili Prešernove plakete in priznanja. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Leskovec pri Krškem in Rajhenburški oktet. V avli kulturnega doma pa so odprli retrospektivno razstavo Slavice Jesenko.

Na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku so v Kulturnem domu Krško podelili tri srebrne in 10 bronastih plaket ter dve priznanji za predano delo in izredne uspehe na področju ljubiteljske kulture v krški občini. Priznanje za dosežek leta sta prejela Avgust Fabjančič za izredne uspehe na področju izdelovanja kulis ter Branka Pirc za nominacijo za najvišjo nagrado na najstarejšem evropskem Extemporu v Piranu. Med dobitnike bronastih Prešernovih plaket so se zapisali: Franc Zakšek za ohranjanje ljudskega petja in izročila ter promocijo kulture, Janez Mirt za neutrudno delovanje v treh pevskih zborih, Anja Radkovič za uspešno delo zborovodkinje, Ivana Lekše za velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, Marica Resnik za uspešno predstavitev kulturnega društva z ročnimi spretnostmi in znanji, Marjetka Perec za predano delo v kulturnem društvu, Mojca Špiler za uspešno promocijo društva, Jože Šterk za uspešno slikarsko udejanjanje, Andrej Čebular za uspešno kiparsko delo ter Simon Tovornik za uspešno delovanje v Pihalnem orkestru Senovo.

Srebrne Prešernove plakete so za predano delo prejele Radica Šoln za uspešno vodenje dramske skupine DKD Svoboda Senovo in članici Društva likovnikov Krško OKO - Branka Pirc za uspešno udejanjanja na likovnem področju ter Slavica Jesenko za 50 let uspešnega aktivnega ljubiteljskega ustvarjanja. Ob tem jubileju Slavice Jesenko, ki bo 9. februarja dopolnila 80 let, so v avli kulturnega doma pripravili njeno retrospektivno razstavo z naslovom Njenih barvitih 80, njenih poslikanih 50.

Janko Avsenak - največja moč vsakega naroda je v njegovi izvirnosti
Na proslavi je predsednica ZKD-ja občine Krško Mirjana Marinčič v svojem nagovoru poudarila, da je pred nami velika odgovornost, da bomo otroke navdušili za našo kulturo. Ob tem je še dejala: "Naše minevanje ima poseben smisel, ko svoje znanje in svoje ljubezni prenašamo na otroke. S tem si ne nazadnje zagotavljamo svoj obstoj - posameznika na starost in naroda v vse bolj polnem loncu multikulturnosti. Pred nami je velika odgovornost, da bomo otroke navdušili za našo kulturo v vseh njenih pojavnih oblikah. Z mirno vestjo lahko trdim, da nam v naši občini to uspeva, kar dokazuje tudi naš današnji kulturni program."

Kulturni program, ki ga je povezovala Jasmina Spahalić, so spretno in domiselno oblikovali učenci Osnovne šole Leskovec pri Krškem pod vodstvom mentoric Klavdije Mirt, Marjete Košir, Manje Voglar in Sanje Antolič. Ti so pripravili recital Prešernovih pesmi, na odru pa je z Zdravljico nastopil tudi otroški pevski zbor iz OŠ Leskovec, ki so se mu pridružili njihove učiteljice ter Rajhenburški oktet.

Slavnostni govornik na proslavi pa je bil Janko Avsenak, ki je poudaril, da je največja moč vsakega naroda v njegovi izvirnosti in da nas kultura bogati in nam tudi v težkih časih daje upanje v boljšo prihodnost. V svojem govoru pa je bil tudi piker: "Pomanjkanje samozavesti je nedvomno ena najbolj značilnih lastnosti ali bolje rečeno hib nas Slovencev. Pa saj ni čudno, vedno so nam ukazovali drugi in vajeni smo bili streči in se prilagoditi, koliko smo pač mogli in znali. Pa še ponosni smo na to, če so drugi zadovoljni z nami, ob tem pa pozabljamo na svojo lastno izgradnjo in prepoznavnost. Res smo se osamosvojili od skupne strehe v bivši državi, a smo hkrati skočili pod zavetje evropskih in atlantskih povezav. In v svoji malenkosti hitimo biti drugim čim bolj podobni, da nas ne bi gledali preveč postrani. In tiho, neopazno se izgublja občutek pripadnosti in ljubezni do naše prelepe domovine. Bolj kot skrb za okolje je tokrat problem v čistosti naše izvirnosti. Izguba domoljubja se kaže na prav vseh področjih našega bivanja. Saj je res, da je vpliv vsezemeljskih povezav, ali kot bi se danes imenitno reklo "globalizacije", zabrisal meje med celinami in narodi, pa vendar. Ali je res potrebno, da pri nas, v najožjem okolju obiskujemo slovenske gostinske lokale in trgovine z zvenečimi imeni, kot so Sicilija, Pacific, Twins, Point ali California. Saj te vendarle tako lepo po domače poboža Jurček, Cekin, Miška in še kaj. Biti imeniten pa je zlezlo pod kožo tudi veljakom v parlamentu in celo predsedniku države, ko učeno uporabljajo tujke, predvsem ameriške seve, da bi jih razumela tudi slovenska mladina. Še huje: na nacionalnem radiu se dogovarjajo, kako bi v programu zmanjšali število slovenskih skladb."

Ob tem se je obregnil tudi na pomanjkanje domovinske vzgoje in dejal: "Tako je to. O tem pač nismo razmišljali, ker nas nihče ni tako naučil. Politikanti se kregajo med seboj, pa ne zaradi države in njene blaginje, ampak zaradi sebe. Šolski sistem bolj kilavo in oklevaje govori o domovinski vzgoji. O državnih praznikih smo skregani med seboj, himno si razlaga vsak po svoje, zastave skoraj nihče več ne obesi na svojem balkonu, še zlasti ne ob slovenskem kulturnem prazniku. Pa ne bi bilo potrebno, da je tako. Tako bogato zgodovino imamo za seboj, da se nam ni treba sramovati. Samo ozreti se je treba nazaj in se okleniti dediščine, ki so nam jo v svojih vizijah zapustili velikani naše kulture, ko so razmišljali o naši prihodnosti. In prepričan sem, da je največja moč vsakega naroda ravno v njegovi izvirnosti. Prav zato je še kako pomembno, da znamo ustvariti sredino, v kateri imata kultura in njeno delovanje podporo in visoko spoštovanje. Biti kulturnik in delovati v kulturi bodisi profesionalno ali samo ljubiteljsko naj nam bo v veselje in ponos. Vendar moramo zase poskrbeti tudi sami. Trdno si zastavimo svoje cilje in jih zavzeto uresničujmo. Ne dovolimo, da bi namesto nas in o nas razmišljali drugi in morda z nami dosegali svoje interese, ki nimajo nič skupnega z našo čisto naravnanostjo. Ostanimo zvesti sebi in idealom, ki služijo samo umetnosti, ostanimo kulturni tudi v vedenju in medsebojnih dialogih. Ohranjajmo tisto, kar so nam zapustili naši očetje in pradedje. Gojimo in negujmo to kulturo naprej in posredujmo jo z najbolj natančnim posluhom svojim otrokom, da jo bodo znali prav začutiti tudi oni in jo takšno neomadeževano končno zapustili poznim rodovom."

Za MMC Goran Rovan