Dobova ima dolgoletno pustno tradicijo, ki se zadnja leta končuje v soboto po pustu s tradicionalnim velikim mednarodnim pustnim karnevalom in tako traja precej dlje kot v drugih slovenskih krajih. Del dobovskega fašjenka, kot se imenuje njihov pustni običaj, pa so od leta 2011 tudi obrški prutarji. Gre za avtohtono in nadvse posebno pustno masko, ki ima več kot stoletno tradicijo, ki so jo po pol stoletja pozabe krajani Velikega Obreža ponovno obudili in oživeli.

Jože Zupančič je bil, ko se je prvič pridružil prutarjem, med najmlajšimi, zdaj pa je najstarejši prutar v skupini in se trudi, da bi jo spoznali tudi drugi. Zupančič se prvih pustnih norčij z veseljem spominja in pravi: "Ko sem začel pri prutarjih, nismo imel takšne opreme, kot jo imamo danes. Poseben problem je bila izdelava larfe, saj ni bilo 'popendekla' oziroma tršega kartona, zato smo lepili časopisni papir, ki pa je v dežju in vlagi razpadal, saj se je maska raztopila. Spomnim se prutarjev vsaj 60 let, moj oče, ki je zdaj v 95. letu, pa pravi, da so se v prutarje oblačili tudi sami, tako da lahko govorimo o sto- in večletni tradiciji. Takrat smo se kot osnovnošolci pred poukom najprej pridružili koscem in oračem, po končanem pouku pa smo se preoblekli in hodili od hiše do hiše po vsej vasi."

Prutarji so ime dobili po dolgi leskovi palici, na katero so nekoč pripeli 'krepaste pongelce', kot jim pravijo domačini, danes pa so to trakovi iz blaga, saj so obstojnejši. Imajo jih pa tudi na 'turnu', tj. zašiljeni kapi, ki je, prav tako kot maska, narejena iz papirja. Seveda so med sabo tekmovali, kdo bo imel daljši prut - tako so bili nekateri dolgi tudi več kot pet metrov, zdaj pa jih omejuje transport, saj gre v avtobus zgolj prut, dolg štiri metre in dvajset centimetrov. Jože Ogorevc - Pepče, dolgoletni fašjenski župan, o obleki prutarjev pravi: "Oblečeni so bili v belo rubačo, ki je bila včasih lanena, danes uporabljamo pač belo platno za to srajco. Čez to nosimo temen lajbič, okoli vrata si zavežemo ruto oziroma šal, spodaj pa oblečemo hlače, ki jim po domače rečeno bregeše. Baje so bile prej bele, verjetno lanene, zdaj imamo zelene, ki nas spominjajo na naše Jovse. Obuti pa smo v zelene gumijaste škornje z zvončki, s katerimi odganjajo zimo."

Eden izmed pobudnikov za ponovno oživitev prutarjev, Stanko Jurkas, je zadovoljen, da so bili prutarji med Obrežani dobro sprejeti in da z njimi živi vsa vas. V skupini je zdaj že 29 prutarjev, najstarejši ima 70, najmlajši pa tri leta. S to masko gostujejo po številnih pustnih karnevalih po Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški, seveda pa so nepogrešljivi tudi na dobovskem Fašjenku. Seveda pa tako kot nekoč še vedno hodijo tudi po hišah na Velikem Obrežu. Jurkas pravi, da so povsod lepo sprejeti in dodaja: "Prutarji smo seveda tudi odganjalci zime. V naši vasi gremo z enega konca vasi proti drugemu koncu. Ljudje nas počakajo z raznimi dobrotami, s pecivom ali kako pijačo. Včasih smo nabirali jajca, fižol, koruzo, potico, orehe, pa tudi vino, vendar se slednje ni najbolj obneslo, saj so se ga nekateri preveč napili. Ker pri nas fašjenk traja več kot teden dni, je kar naporno, vendar kljub temu vztrajamo. Moram pa reči, da pri nas norimo samo v času pusta, mnogi pa kar celo leto."

Za MMC Goran Rovan