Ob jubileju je Etnološko društvo Prforcenhaus izdalo knjigo z naslovom Kostanjeviška šelmarija, odprlo razstavo Pust skozi čas in Tinetu Hodniku podelilo najvišje pustno priznanje – zlato šelmo.

V Kostanjevici na Krki so se letošnje prireditve, povezane s pustom začele nekoliko prej kot običajno, saj letos praznujejo 160 let šelmarije. Tako Kostanjevičani imenujejo svoj pustni običaj, ki ima svoje korenine tako v poganskem izročilu kot v meščanskem, saj je Kostanjevica na Krki najmanjše slovensko mesto in edino na otoku, ki ga objema reka Krka. Svojevrstna je tudi njihova pustna tradicija. Prvi zapisi o njej nosijo celo letnico 1747, ko so popisali maskiranje tamkajšnjih menihov v nekdanjem cistercijanskem samostanu. Etnološko društvo Prforcenhaus, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 in danes šteje 112 članov, zadnja leta nadaljuje to etnološko tradicijo, ki je od letos celo vpisana na seznam slovenske žive kulturne dediščine. Prej pa je šelmarijo pripravljala pustna skupina, ki je dolga leta delovala pod okriljem Kulturnega društva Lojzeta Košaka in pozneje Turističnega društva Kostanjevica na Krki. Za začetek tega pustnega običaja so si kostanjeviški pustni veseljaki izbrali leto 1854, to je letnica, ki je zapisana na grbu šelme, čeprav dokumenta, kaj ta letnica predstavlja, nimajo in se zanašajo zgolj na ustne vire.

Ob visoki obletnici so predstavili knjigo Kostanjeviška šelmarija in v Lamutovem likovnem salonu postavili razstavo Pust skozi čas. Mihaela Kovačič, ki je knjigo z veliko ljubezni tudi uredila, pravi, da so skušali predstaviti čim več gradiva iz svojega arhiva, pri čemer pa so jim pomagali tudi drugi. Knjiga je razdeljena na osem poglavij z bogatim slikovnim gradivom. Kovačičeva pravi: »V knjigi so zapisani vsi do zdaj znani predsedniki Prforcenhausa, vse dejavnosti in doživetja pustnih dni po tradicionalnem sporedu. Predstavljeni so vsi glavni liki, njihova vloga in pomen. V utrinkih iz arhiva so zapisane dogodivščine pustnega časa, naši spomini in živa pričevanja. Knjiga predstavlja našo zgodbo, je zapis naše kulturne dediščine. V njej so opisana nepozabna doživetja, nemir, ki ga občutimo Kostanjevičani v času šelmarije, pa če si to priznamo ali ne. Ves ta nepozabni utrip dogajanja s številnimi avtorji prispevkov je povezan v zgodbo o naši šelmariji, ki združuje in povezuje člane društva in ljubitelje tega običaja. Vsako leto tradiciji dodamo nekaj novega, nekaj pridiha sodobnega časa, kot so na primer poštna znamka, plačilno sredstvo kostanj, vinjete, degustacija vina.«

Šelmarija je ohranjena tudi na fotografijah
Razstava Pust skozi čas predstavlja fotografski zapis dogodkov, ki se zvrstijo v štirih dneh kostanjeviškega pustovanja, na njej pa so s kostumi predstavljeni glavni liki šelmarije ter številni predmeti s pridihom pusta, ki so se ohranili do danes, tako nabiralne pole, pustne novice,plakati, žigi, kovanci, znamka in razglednice ter drugi predmeti. Na razstavi so predstavljene najstarejše fotografije iz leta 1956 in 1957, ki jih je kostanjeviškemu društvu podaril Slovenski etnografski muzej, pa tudi novejše fotografije različnih avtorjev. Akademije ob 160. Letnici šelmarije so se poleg domačinov udeležili tudi etnolog dr. Janez Bogataj, dr. Bojana Rogelj Škafar in dr. Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. Janez Bogataj je na prireditvi med drugim poudaril, da gre za dragoceno gradivo, tudi za strokovnjake, ki bodo raziskovali to etnološko dogajanje. V knjigi pa je zapisal: »Moram izraziti svoje veliko (strokovno in osebno) veselje! Najprej zato, ker prinaša pričevanja neposrednih nosilcev kulturnega pojava v pustnem času, ki mu pravimo kostanjeviška šelmarija. Pojavu, ki mu je tudi etnološka veda namenila ustrezno pozornost in raziskala njegove začetke, tudi motive in nadaljnji razvoj. V pogosto zapletenih in zunanjim opazovalcem nedostopnih obrednih dejanjih, najpogosteje v trških in mestnih okoljih, je uspelo v Kostanjevici raziskati motive prepletenosti trško-mestnega obredja s sestavinami pustnih obredij okoliškega vaškega prebivalstva. V pričujoči knjigi so zbrana pričevanja, torej neposredni in posredni spomini na vedno vitalno pustno dogajanje v Kostanjevici, ki nikoli ni bilo le gledališče zgodovine ali folklorniški nastop, ampak je sledilo razvoju, vsakdanjikom in praznikom lokalnih prebivalcev na okljuku reke Krke. Prav zato so zbrana pričevanja v tej knjigi veliko več kot le zapisan zgodovinski spomin ali neke vrste dokumentacija dogajanj.«

Ob koncu pustne akademije so podelili še najvišje pustno priznanje, ki ga od letos podeljuje Etnološko društvo Prforcenhaus. Tako je prvo zlato šelmo prejel dolgoletni oče šelme Tine Hodnik, ki je leta 1984 postal predsednik Prforcenhausa, od leta 1989 pa ima vlogo očeta šelme in jo vseskozi vestno in predano opravlja. Priznanje sta mu podelila aktualni predsednik Prforcenhausa Toni Bizjak, ki je tudi avtor razstave in predsednik Etnološkega društva Prforcenhaus Jurij Kovačič.

Iz Poročil ob 15.00 (18. 02. 2014)