"Aktivnih članov je trenutno okoli 50, številka se malo spreminja, najstarejši član je letos dopolnil častitljivih 70 let, najmlajši pa je star 12 oz. 13 let," je za MMC povedala članica godbe Nastja Zajc. Častitljivo obletnico začetka godbe so letos proslavili z več različnimi dogodki: spomladi so izvedli več koncertov pod naslovom Godba na vasi, pri katerih so se povezali z različnimi gasilskimi društvi in z njihovo pomočjo pred gasilskim domom Moravče izvedli šest koncertov na prostem. 25. maja so izvedli slavnostno povorko s prijateljskimi godbami in skupnim koncertom, ki mu je sledila tradicionalna veselica, je pojasnila članica godbe. "Oktobra smo izvedli slavnostno akademijo, na kateri so bile podeljene značke, na ogled pa je bila tudi razstava o zgodovini godbe, ki bo na ogled tudi pred sobotnim koncertom, in sicer pred vhodom v dvorano."
Na sobotnem koncertu, ki ga bo povezoval Tilen Artač, bodo izvedli skladbe različnih žanrov, od tradicionalnih koračnic, filmske skladbe do popevke, med njimi pa tudi prav posebna skladba, ki jo je Rok Nemanič, član skupine Balkan Boys, napisal prav posebej za jubilej moravških godbenikov.
Po 30 letih mirovanja obuditev delovanja leta 1974
Zgodovina godbe je zelo pestra, glasbeno navdušenje zanesenjakov je leta 1924 na pobudo Janka Tomana pripeljalo do ustanovitve godbe. Kot razkrivajo arhivski podatki godbe, so bili prvi godbeniki amaterji, polni entuziazma, zagnanosti in veselja do glasbe, notnih zapisov razen kapelnika namreč ni bral znati nihče. Mladi godbeniki so dvakrat tedensko hodili na vaje, kmalu so sledili nastopi, godba je pogosto igrala na domačih prireditvah, predvsem na sokolskih telovadnih akademijah v Kamniku, Radomljah, Dobu, Trzinu, Mengšu, Domžalah, Ježici, Krašnji in drugod. Godba je v tistih časih štela povprečno od 18 do 22 članov, skupaj pa se jih je do leta 1941 zvrstilo kar okrog 50.
Med 2. svetovno vojno je imela godba svoje prostore v Zadružnem domu, med okupacijo pa so imeli godbeniki vaje v stari moravški ljudski šoli. Ko so Nemci ugotovili, da igrajo slovenske narodne pesmi, so jim leta 1942 to prepovedali. Ob partizanskem napadu na nemški postojanki v kaplaniji in Ljudskem domu v Moravčah 19. marca 1944 je pogorela tudi šola, z njo vred pa večina instrumentov in note. Naslednjih 30 let je godba mirovala.
Leta 1974 pa je prišlo do novega poglavja, godbo so obudili in od tedaj neprekinjeno združuje domače glasbenike in razveseljuje različna občinstva na vsakoletnih koncertih ter se udeležuje različnih glasbenih srečanj. Kot je še pojasnila Nastja Zajc, se moravška godba, ki zdaj šteje okoli 50 članov, udeležuje tudi tekmovanj, na tekmovanju v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v Ormožu so tako obakrat osvojili zlato priznanje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje