Lansko velikonočno nedeljo je Slokanove iz sna prebudilo bobnenje drseče gmote zemlje. Zasula je dvorišče in se ustavila le nekaj centimetrov od hiše. Domači gasilci in pripadniki civilne zaščite so takrat poskrbeli za najnujnejše. Plaz so prekrili s folijo, uredili oporni zid in odvozili odvečno zemljo. Vse od takrat zakonca Slokan nimata več mirnega spanca. Ob vsakem dežju zemlja vedno znova drsi.

Janez Slokan pravi, da imata z ženo Hildo spalnico tik pod gmoto, ki grozi hiši. ''Že dobro leto ne spiva, z enim očesom in ušesom nenehno opazujeva, kaj bo, pričakuješ samo en grozeči pok … Plaz se nenehno premika in v tej trenutku ne zmoreš biti hraber in močen. Zlasti pri mojih 72 letih. Veste, tukaj živim od rojstva in sem že tretja generacija v tej 170 let stari hiši. Tukaj nikoli ni bilo plazovito območje, dokler ni človek posegel v naravo,'' skrušeno pove Slokan.

Nepremišljen poseg v naravo?
Z ženo sta prepričana, da so plazenju botrovali posegi pri obnovi v vinograda pred dobrim desetletjem. ''Šlo je za nepremišljen poseg v naravo, za zločin, ko so terasasti vinograd, ki je ublažil odtekanje vode, spremenili v vertikalo, po kateri zdaj voda kar drvi do naše hiše,'' še pove Janez Slokan. Čeprav se z ženo vsako noč odpravita spat v strahu, da ju jutri ne bo več, se ne bi rada izselila. Raje upata na sanacijo.

Zanjo pa ne občina ne država nimata denarja. Občina lahko plača le najnujnejše intervencije. ''Dejansko je za sanacijo plazov odgovorna država in pričakoval bi, da bi več truda in denarja vložila v sanacijo najbolj nevarnih plazov. Ampak ko smo jim po intervencijah poslali dopis in jih opozorili na razmere, smo dobili odgovor v slogu, da ni denarja za takšne sanacije'', poudarja vodja Civilne zaščite v občini Ljutomer Branko Novak.

Njegov kolega, namestnik poveljnika gasilske zveze Ljutomer Milan Hunjadi pa svari pred najhujšim. ''Glejte, v eni od intervencij smo tukaj postavili oporni zid in niti ta ni zdržal zemlje, čeprav so to železniški tiri. Vsak od njih naj bi zdržal 10 ton, tukaj pa jih je 22. Torej bi morali zdržati 220 ton. Ampak, kot vidite, se je podrl. Plaz se je tudi razširil, tako da se premika celoten hrib in tudi hiše zgoraj so ogrožene. To ni več hec, tukaj lahko pride do prave katastrofe,'' svari Hunjadi.

P & F Jeruzalem Ormož obljublja sanacijo
Zadnja svarila so očitno vsaj malo zalegla. Prejšnji teden so se sestali predstavniki občine Ljutomer in zdajšnji skrbnik vinske trte nad Slokanovimi, družba P & F Jeruzalem Ormož. Dogovorili so se, da bodo v najkrajšem času, ko se teren malo posuši, naredili geološke vrtine.

Direktor družbe P & F Jeruzalem Ormož Mitja Herga pravi, da so ponudbe že zbrali in dodaja: ''Naša želja je, da bi do konca avgusta imeli to geološko poročilo skupaj s sanacijskim načrtom in da bi po trgatvi začeli prva dela. Menim, da bi se to dalo rešiti z drenažami in kakšnim opornim zidom, seveda pa je treba počakati na mnenje geomehanika. Dejstvo je, da bo pred naslednjo zimo treba na tem plazu nekaj storiti.''

Herga si želi, da bi projekt koordinirala občina Ljutomer, stroške začetne sanacije pa naj bi si delili.

Cirila Sever, TV Slovenija