"Sistem zaščite in reševanja se je s kombinacijo solidarnosti in dobrodelnosti odzval efektivno. Slovenija ima robusten sistem zaščite in reševanja, ki se je doslej večkrat izkazal, tokrat verjetno v največjem obsegu doslej. Pravi izziv za vlado oziroma za politiko pa je še pred nami. Zdaj je čas, ko je treba pravočasno sprejeti interventne ukrepe, nekaj jih je bilo za silo sprejetih že v prvem zakonu, nato pa resno zastaviti obnovo. Test za vlado je pred nami," je za Odmeve, ki jih je vodila Rosvita Pesek, dejal Janša.

Sorodna novica Golob: Današnji sestanek je pokazal, da tudi politiki znamo biti enotni, ko je to potrebno

Na vprašanje, ali bodo tehnične pisarne na terenu vzpostavljene pravočasno in ali bodo na teren pravočasno prispeli tudi strokovnjaki, ki bi morali ljudem že ta trenutek pomagati pri njihovih dilemah, je Janša odgovoril, da se ljudje in lokalne skupnosti za zdaj ponekod dobro znajdejo. "Ponekod, kjer so poškodbe večje, tudi ni možno odgovorov podati čez noč. Ne gre le za razpoke, temveč za dilemo, ali obnavljati, ali graditi novo hišo na istem mestu, ali iskati novo lokacijo. Bili smo veliko na terenu, moram reči, da odločitve niso enostavne. Tudi družine so razdeljene, eni bi ostali, drugi ne …" Vsekakor pa bi bilo po Janševem mnenju treba tehnične pisarne vzpostaviti čim prej. "Veseli me, da bo vlada vključila DRI (Družbo za razvoj infrastrukture), tam je nekaj sto strokovnjakov, ki jih je možno razporediti. Tudi pristop na hitre interventne ukrepe v nadaljevanju prvega zakona in na zakon za obnovo z dolgoročnimi ukrepi je pravilen."

Janša je komentiral tudi sredstva, ki naj bi jih Slovenija prejela od EU-ja za obnovo po poplavah. 400 milijonov nepovratnih sredstev naj bi dobili iz solidarnostnega sklada, 50 milijonov iz starega kohezijskega sklada in 2,7 milijarde povratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost "Next generation EU". Približno 300 milijonov evrov naj bi država vzela iz kapitalskih deležev, približno 200 milijonov je predvidenih iz proračuna.

Po Janševem mnenju je ključno, ali bo vlada do konca meseca, saj je le do takrat še čas, dopolnila načrt za okrevanje in odpornost ter "izkoristila teh 2,8 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in odpornost, ki v tem trenutku lahko rešijo bistveno težavo vira".

Prav v znesku evropskih sredstev je tudi bistvena razlika v primerjavi s prejšnjimi naravnimi nesrečami, kot je bil plaz v Logu pod Mangartom, potres v Posočju, ali poplave v 90. letih. "Po poplavah leta 2012, ko smo bili sredi finančne krize, je bil problem, kje dobiti sredstva. Hvala bogu, da je teh sredstev bistveno več kot kadar koli doslej. K tem virom je treba dodati še en potencialno velik vir, to so nova kohezijska sredstva za naslednjih sedem let. Ko je naša vlada razporejala sredstva, je za t. i. mehke projekte namenila osem odstotkov, nova vlada je ta del dvignila na več kot 20 odstotkov. Mislim, da si v tej situaciji ne moremo privoščiti, da 20 odstotkov kohezijskih sredstev namenimo za študije, nevladne organizacije itd. Treba jih je vrniti v protipoplavne projekte, kjer jih najbolj potrebujemo. Tam je na voljo nekaj 100 milijonov dodatnih nepovratnih sredstev."

Glede ideje, da bi državljani s prihranki kupovali državne obveznice po ugodnejših obrestnih merah, kot so na bankah, je Janša dejal, da bi morala država to narediti zelo v kratkem, dokler je pripravljenost ljudi, da pomagajo, še vedno velika. "Ni pa nuja tako velika, da bi večino tega, kar potrebujemo, vzeli na ta način. Slovenija ima na razpolago poceni sredstva v Bruslju. Ko je EU ponudil povratna sredstva, so bila neatraktivna, ker so bile na finančnih trgih celo negativne obrestne mere. Zdaj se je to spremenilo, saj je to poceni denar, ki ga je treba počrpati, verjamem, da bo vladi do konca meseca to uspelo."

Janša je komentiral tudi dan solidarnosti. Spomnil je, da je v akciji morda sodelovalo 100.000 ljudi, zato meni, da bi bilo bolje, da bi preostali na ta dan delali in v sklad namenili svoj dnevni zaslužek. "Nekateri ljudje, ki so bili pripravljeni pomagati, so zaman iskali delovišča. Vseh ni bilo možno angažirati, zdaj jih je premalo. Bolje bi bilo, da bi en vikend delala ena regija, drugič druga. Pripravljenost pomagati pa je bila izjemna." Dodal je, da je dela na terenu še veliko.

Na vprašanje voditeljice, kako ob izraženi enotnosti vseeno kritično spremljati vladne ukrepe, je Janša dejal, da verjame, da bo vlada upoštevala tudi katerega od 44 predlogov, ki jih je predlagala opozicija. "Vsaka pametna vlada zna uporabiti, kar je dobro za vse in za vlado." Sklenil je, da je SDS "vedno, ko je šlo za skupne interese ali reakcijo na skupno nevarnost ali na naravno nesrečo, pomagal, ne glede na to, ali je bil v vladi ali v opoziciji". In dodal, da ob enotnosti, ki naj bi po besedah premierja trajala čim dlje, ni čas za zakonske predloge o spletni policiji oziroma za predloge, ki razburjajo. "Treba je hitro sprejemati ukrepe."

Pogovor Rosvite Pesek z vodjo opozicije: