Močni nalivi so se začeli 3. avgusta zvečer. Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi daljših nalivov izdala rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo.

4. avgusta zjutraj sta bili dve tretjini države neprepoznavni. Najhuje je bilo v predgorjih Julijskih Alp od Idrije prek Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 in 200 litri na kvadratni meter. Poplave in zemeljski plazovi so prizadeli 183 od 212 slovenskih občin, od tega so bile 104 občine močno prizadete.

Voda in zemeljski plazovi so odnašali hiše, ceste, mostove, energetsko infrastrukturo. Številni kraji so bili več dni odrezani od sveta, plazovi pa so ponekod pretrgali tudi energetske, telekomunikacijske in vodovodne povezave.

Približno 500 hiš je bilo tako poškodovanih, da niso bile več primerne za prebivanje. Skupno pa je bilo po podatkih vlade poškodovanih več kot 13.000 stavb, ujma je porušila skoraj 40 domov ter uničila in odnesla več sto vozil. Evakuiranih je bilo več kot 8000 ljudi.

Poplave in odpravljanje njihovih posledic so zahtevali tudi nekaj smrtnih žrtev – prvi dan je policija potrdila tri smrti, v naslednjih dneh pa se je število povzpelo na sedem, pri čemer v nekaj primerih točen vzrok smrti ni bil dokončno potrjen.

A v katastrofi sta med ljudmi vzniknili tudi solidarnost in povezanost. Pri odpravljanju posledic ujme je sodelovalo na tisoče prostovoljcev, vojska, policija, več kot 25.000 gasilcev, pripadniki civilne zaščite, Rdečega križa in Slovenske karitas. Vlada je 14. avgust razglasila za dan solidarnosti, ki je bil dela prost dan in namenjen pomoči pri odpravljanju posledic ujme, po državi pa so potekale številne dobrodelne prireditve in akcije, s katerimi so se zbirala sredstva za prizadete občane.

Na prizadetih območjih so v enem letu obnovili večino cest, izzivi za prihodnost pa so sanacija številnih plazov, zagotovitev poplavne varnosti, ter preselitev ljudi s poplavno najbolj ogroženih območij.

Skupna višina potrebnih sredstev za odpravo posledic škode je glede na maja letos na vladi sprejet sanacijski program ocenjena na 2,33 milijarde evrov do leta 2028, od tega kar 1,36 milijarde evrov za sanacijo vodne infrastrukture.

Obnova bo dolgotrajna, najbolj prizadeti pa si želijo predvsem, da bi jim zagotavljala čim večjo varnost v prihodnje.