Na dnevnem redu tokratnega prvega zasedanja 14-članskega sveta za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi, imajo po besedah koordinatorja sveta Marjana Pipenbaherja devet točk. Med njimi so tako analiza poplav v prizadetih porečjih, mostovi, zakonodaja, kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Ti so po njegovem mnenju zelo pomembni. "Ti ukrepi bodo zelo veliko stali in v končni fazi bodo tudi dolgo trajali, zato se jih je treba zelo premišljeno lotiti," je dejal Pipenbaher.

Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita očiščena, kjer je potrebno, narejene poglobitve in brežine utrjene, čemur bodo po njegovih napovedih sledili dolgoročni ukrepi. "Reke je treba urediti celovito. Preveč bo stala obnova, zato si ne moremo privoščiti, da bi bile rešitve neusklajene oz. da poslabšujemo stanje na nekem drugem območju." Pipenbaher je v povezavi s tem omenil tudi pogovor o uvedbi nacionalnega programa ureditve vodotokov. "Mislim, da bi bilo dobro, da bi bil ta program potrjen v parlamentu, da bi bil potem zagotovljen denar za redna vzdrževanja. Če bi mi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo."

Pipenbaher: Če zakonsko ne skrajšamo postopkov za dovoljenja, soglasja, bo hudič

Pipenbaher je nekaj dodatnih pojasnil podal v večernih Odmevih v pogovoru z Rosvito Pesek. Kot ključno zadevo je poudaril zakonodajo, ki bo omogočila hitrejše postopke in hitrejšo izvedbo. "Brez tega ne bo nič," je poudaril. Postopki za gradbena dovoljenja, razna soglasja in mnenja po njegovih besedah trajajo absolutno predolgo. In če tega ne bomo zakonsko skrajšali, "bo hudič".

Pojasnil je tudi besede z novinarske konference, da utegne obnova trajati deset let. To se nanaša na celovito obnovo. Nujni ukrepi, "da ljudje normalno zaživijo", pa bodo trajali precej manj, morda leto, leto in pol, je poudaril.

Kot pomembno točko je poudaril ureditev vodotokov. Ti ukrepi bodo obsežni in nujno bodo morali biti dobro premišljeni. Ponekod bo treba vodi pustiti prostor, tu ni alternative in ne gre drugače, je nadaljeval. Vodotoke bo treba obravnavati celostno, saj lahko protipoplavna zaščita nekje poslabša stanje drugje. Trditev je predstavil s primerom: Celja ni poplavilo, je pa zato voda zalila Male Braslovče in pri Petrovčah je prebilo jez. Zato bo treba resno vzeti suhe zadrževalnike, kjer se bodo ti milijoni in milijoni kubičnih metrov vode lahko razlili, medtem ko bo reka ohranila vsaj približno vzdržen pretok.

Pri tem je poudaril, da bo njegova svetovalna skupina pripravila predloge, odločitve – in morebitne spremembe pri implementaciji – pa bo morala sprejeti vlada. Ob tem se je pridušal, da bi bilo vsaj v tem primeru res treba poslušati stroko. Glede konkretnih zadev na terenu pa se bodo lahko posamezniki in občine obrnili na tehnične pisarne, ki bodo tudi regijske.

Golob: K obnovi je treba pristopiti strokovno in pametno

Sorodna novica Pipenbaher: Pri hudourniških rekah podpore mostu ne bi smele biti v koritu reke

"Ključno pri vsem skupaj je, da se zavedamo resnosti problema in da k rešitvam pristopamo zares strokovno in pametno, kar pomeni, da moramo najprej ugotoviti, katera so območja, na katerih je sanacija smiselna, in katera so območja, ki jih je treba enostavno zapustiti," je še na novinarski konferenci ob seji sveta dejal Golob. Kot je pojasnil, to velja tako za mostove, ceste, urejanje vodotokov in objektov.

Golob je opozoril na plazove, o katerih so na seji veliko govorili. "Sprožilo se je 10.000 plazov. Seveda niso vsi enako nevarni, vendar kljub temu, ravno plazoviti teren je tisti, kjer je enako kot pri vodnih terenih zelo pomembno, da se ugotovi, kaj narediti s sanacijo objektov in kako k temu pristopiti," je povedal Golob.

"Ne želim reči, da je strokovni svet danes odpiral množico težav, ampak če se problemov ne zavedamo, potem tudi rešitev ne moremo najti. Mislim, da je strokovni svet danes zelo jasno pokazal, da je tako telo ne samo smiselno, ampak nujno, če želimo, da bo obnova dejansko izpolnila cilj, in to je, da bo odpornost proti naravnim nesrečam na teh območjih po obnovi večja," je povedal premier.

Kot je povedal Golob, so govorili tudi o približanju tehnične pisarne skozi izpostavo ljudem na terenu. Tehnična pisarna in njene izpostave bodo tako začele pregled in popis prizadetih stavb na terenu, ki jih je skoraj 1000.

Nuja po transparentni porabi denarja

Ob tem je ponovil, da bodo vztrajali pri tem, da bo mogoče javno preveriti porabo vsakega evra. "Pravilno je, da z našim in vašim denarjem, s skupnim denarjem, postopamo skrbno."
Cena sanacije bi po Golobovih besedah lahko stala sedem, celo devet milijard dolarjev, pri čemer je bil jasen, da je treba ločevati med neposredno škodo in stroški za obnovo in razvoj. Prav tako je dejal, da projekt ne bo izveden v pol leta: "In nobene obljube ni, da bo obnova izvedena v enem letu. Govorimo o načrtu, ki bo trajal od pet do deset let, če bomo želeli, da se obnova dejansko izpelje na ustrezen način."

Vlada bo imela v sredo prvo sejo na poplavnih območjih, in sicer se odpravlja na Koroško. Po Golobovih napovedih se bo čez nekaj tednov odpravila tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Preden bodo sprejemali "politične" odločitve, se želijo neposredno pogovoriti s prizadetimi, je dejal.

Kdo sedi v svetu

Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.

Člane sveta si je, kot je pretekli teden povedal za časopis Delo, Pipenbaher lahko izbral sam. Vanj je vključil strokovnjake, ki so dobri teoretično in so tudi operativci: hidrologi, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki za prostorsko zakonodajo in umeščanje v prostor, krajinski arhitekti.