Vlada neposredno škodo ocenjuje na 4,7 milijarde evrov. Še približno dve milijardi pa naj bi stali dodatni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti. Novinarji Tarče so preverjali, koliko bodo poleg solidarnostnega prispevka, ki ga bodo prispevali državljani, v obnovo prispevale državne institucije, podjetja, stranke …

Kot je za Tarčo v prispevku poudaril novinar Žan Dolajš, je vlada prvo oceno škode po poplavah podala, še preden je 70 občin posredovalo podatke o škodi. Država naj bi sredstva zagotovila s prerazporejanjem in varčevanjem v proračunu, škode bodo izplačale zavarovalnice, dve milijardi evrov naj bi počrpali iz evropskih virov, ljudje bodo v sklad prispevali s solidarnostnimi prispevki, navaja Dolajš. Vlada je ta teden napovedala obdavčitev bank, s katero želi v petih letih nabrati pol milijarde. S solidarnostnim prispevkom želi zbrati približno 150 milijonov evrov. "Gre za relativno mali znesek, ki bi se ga dalo zbrati na drugačen način. Za 150 milijonov bodo spremenili vrsto davčnih predpisov, treba bo narediti obrazce. Podjetja bodo morala spremeniti svoje interne načine poročanja. Vse to stane. To bo stalo nekaj milijonov evrov. Če bi recimo to naredili prek DDV-ja ali pa trošarin, ne bi stalo nič," je za Tarčo dejal novinar Dela Karel Lipnik.

Kako solidarna so večja slovenska podjetja?

Finančna sredstva sta že darovala gradbenik GH Holding, ki številk ne razkriva, in medicinski dobavitelj Salus. Ta je za poplave namenil materialno pomoč, svojim zaposlenim, ki so bili prizadeti, pa doniral še 50 tisočakov. Denarno pomoč so od državnih in delno državnih podjetij namenili že HSE, Elektro Ljubljana in SID banka, drugi odgovarjajo, da bodo še darovali, da pa so že pomagali z drugo materialno pomočjo.

Petrol je denimo članom reševalnih služb in prostovoljcem ponudil brezplačno kavo na poti, Telekom Slovenije je gasilcem za leto dni zagotovil dodatne mobilne podatke. Nekatera podjetja pa so k pomoči pozvala tudi svoje zaposlene, je še poročal Dolajš.

Koliko bosta v sklad namenili največji parlamentarni stranki, Gibanje Svoboda in SDS, je preverjala novinarka Anja Šter. Kot je poročala, bo po novem zakonu o političnih strankah prva prejela 80 tisoč evrov več na leto, druga pa 65 tisoč evrov več. "V Gibanju Svoboda smo že prvi delovni dan po katastrofalni ujmi prek humanitarnih organizacij donirali sredstva za pomoč prizadetim v poplavah. Katerim organizacijam smo namenili sredstva in v kakšni višini, pa, ker gre za dobrodelnost, ne bomo razkrili," so sporočili iz stranke. V SDS-u pa so zapisali: "Dokler pred nami ni zakona s seznamom stvari, ki jih je treba narediti za obnovo Slovenije, ni pametno do konca načrtovati solidarnostnih prispevkov in ostalih virov."

Koliko bodo za obnovo prispevale državne institucije?

Po poplavah v Železnikih pred 16 leti je takratni predsednik države Janez Drnovšek skrčil proračun svojega urada za 110 tisoč evrov in sredstva namenil za obnovo, hkrati je urad doniral še 25 tisoč evrov, preračunano na današnjo vrednost skoraj 200 tisoč evrov, poroča Šter.

"V uradu predsednice smo pri pripravi proračuna za leto 2024 pristali na 600 tisoč evrov nižji proračun … zato dodatnih rezerv trenutno nimamo na razpolago," so na vprašanje o tem, koliko bodo prispevali v sklad za obnovo po poplavah, zapisali v uradu predsednice republike. "So pa zaposleni, vključno s predsednico Natašo Pirc Musar in njenim možem, osebno donirali sredstva." Vsote niso razkrili.

Iz državnega zbora od ponedeljka do danes niso sporočili odgovora, koliko bodo prispevali v sklad. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili: "Prispevek kabineta predsednika vlade je zlasti v organizaciji dela in podpori vsem sodelujočim pri obnovi po poplavah."

Državni svet bo za poplavno obnovo namenil 85 tisoč evrov iz postavke za pokrajinsko zakonodajo. Sicer pa je za prizadete v poplavah daroval predsednik sveta Marko Lotrič in k temu pozval tudi preostale državne svetnike.

Kje bodo našli rezerve, so odgovarjala tudi vsa ministrstva. Premier Golob je namreč obljubil, da bo iz proračuna vzel 1,1 milijarde evrov za solidarnostni sklad. Nekatera ministrstva niso podala konkretnih številk, še najkonkretnejši so bili na pravosodnem ministrstvu: "Za rebalans smo prispevali 250 tisoč evrov od ostankov kohezijskih sredstev." Na šolskem ministrstvu: "Ministrstvo bo v okviru ostankov porabe pri projektih evropske kohezijske politike zagotovilo 5,62 milijona evrov." Največ denarja bo namenjenega za sanacijo v poplavah poškodovanih šol. Šarec je v oddaji poudaril, da bo Mors v prihodnjih letih v sklad za obnovo namenil 215 milijonov evrov.

Kot je poročala Šter, preostala ministrstva niso poslala zneskov, temveč so odgovor posredovali z Urada vlade RS za komuniciranje. Kot so zapisali, se načrtovani izdatki ministrstev praviloma ne znižujejo, morajo pa vsi resorji prevetriti prioritete in sredstva v največji mogoči meri usmeriti v odpravo posledic te ujme, saj so javnofinančne zmožnosti države omejene.

Gostje v oddaji so bili poslanec SDS-a Zvonko Černač, minister za delo Luka Mesec, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež, minister za obrambo Marjan Šarec, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ekonomist Matej Lahovnik in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik.

Frangež je glede ocene škode dejal, da je do petka samo 770 gospodarskih subjektov prijavilo za 330 milijonov evrov škod. "Trudimo se, da bomo lahko 10-odstotna predplačila čim prej plasirali prizadetim podjetjem, da bodo lahko čim prej nadaljevala proizvodnjo."

Pečečnik je ob tem poudaril, da je teh 770 gospodarskih subjektov po neuradnih izračunih v državni proračun v zadnjih desetih letih prispevalo pet milijard evrov. "Zato je po mojem mnenju ponovna vzpostavitev teh podjetij zelo dobra investicija."

Mesec je na Pečečnikove očitke, da vlada pri nabiranju sredstev za obnovo neupravičeno obdavčuje podjetja, odvrnil, da je ministrstvo za delo od poplav neprestano na delu in da bomo v obnovo po poplavah morali prispevati vsi. "Kriza je huda in resna, to delamo, da pomagamo prizadetim ljudem, ne zato, da bomo napihovali mišice na javni televiziji."

Černač je opozoril, da se je treba za evropska sredstva precej bolj potruditi in temeljiteje pripraviti projekte, ker je nadzor rigoroznejši, kot če se sredstva potegnejo iz "žepov ljudi".

Lahovnik je dejal, da bo zaradi nezavidljivega finančnega položaja v proračunu treba zarezati v nenujne postavke. "Mislim, da logika v smislu, ker so bile poplave, ne bomo izvedli reform, ne zdrži. Prav zaradi tega bomo morali narediti nekatere reforme." Glede zbiranja sredstev pa je Lahovnik kot smiselno označil odločitev vlade za obdavčitev bank, ki so imele v zadnjem času rekordne dobičke.

Štrukelj pa je v imenu konfederacije poudaril, da je zanje najpomembneje, da so bremena pravično razdeljena. "Ta trenutek ni tega občutka. Drugo, kar prihaja, je: seveda smo solidarni z ljudmi, ki so utrpeli škodo v poplavah, ampak, prosim, ne vzeti pri nas, vzemite kje drugje. Po tej logiki si bomo drug drugemu porivali odgovornost in iz tega ne bo nič. Potrebujemo pa pravično razdelitev in tu ima vlada ključno odgovornost."