Škoda po poplavah v Sneberjah. Foto: BoBo
Škoda po poplavah v Sneberjah. Foto: BoBo

Na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo informacijo o izhodiščih za predhodni program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav in plazov 4. avgusta, ki se nanaša na zagotovitev sredstev predplačila lokalnim skupnostim do višine 40 odstotkov predhodne ocene škode. Vlada se je na seji s to informacijo seznanila, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Ocena je še v postopku preveritve.

Predlog višine dodelitve sredstev lokalnim skupnostim bo temeljil na predhodni oceni škode, ki se nanaša na objekte v lasti občin ali na objekte v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, ter sredstva, potrebna za izvedbo geotehničnih ukrepov, so pojasnili.

Do postavljenega roka je ministrstvu prijavo škode podalo 123 občin. Iz prejetih podatkov izhaja, da znaša predhodna ocena škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, oz. ocenjenih sredstev za izvedbo geotehničnih ukrepov skupaj 1.095.607.471 evrov.

Izplačilo tudi za predhodna neurja

Narava je svojo moč pokazala tudi med 26. julijem in 3. avgustom, ko so škodo povzročala močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi. Vlada je odločila, da se 51 občinam povrnejo upravičeni intervencijski stroški v skupni višini 1.498.819,76 evra.

Sorodna novica Šefic: Ključno je zagotoviti, da jeseni ob morebitnem poslabšanju vremena ne bo nastajala nova škoda

Ministrstvu za obrambo oziroma upravi za zaščito in reševanje je naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo upravičenih intervencijskih stroškov občinam, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost. Izplačila bodo šla iz proračunske rezerve.

V tej fazi se izplačujejo intervencijski stroški občinam, medtem ko se bo povračilo upravičenih stroškov gasilskih intervencij reševalo ločeno ob pripravi končnega poročila o ukrepanju, so še zapisali v sporočilu po seji vlade.

Dodatne zaposlitve zaradi sanacije

Zaradi potreb tehnične in strokovne podpore pri sanaciji po poplavah je vlada v skupnem kadrovskem načrtu za leti 2023 in 2024 povečala dovoljeno število zaposlitev vladnim službam in ministrstvu za naravne vire in prostor, in sicer za 36 vsako leto. Ob tem izpostavljajo razmere na direkciji za vode, ki trenutno vodi in izvaja šest evropskih projektov o protipoplavni ureditvi, protipoplavni varnosti in zmanjševanju poplavne ogroženosti na različnih območjih (med drugim na porečju Gradaščice, porečju Drave, porečju Vipave idr.).

Šefic ni več državni sekretar

Vlada je Boštjana Šefica razrešila s funkcije državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Šefic bo namreč kot državni sekretar v četrtek nastopil funkcijo vodje nove vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih.

Proračuna za leti 2024, 2025 v znamenju poplav

Vlada je na seji obravnavala tudi informacije o pripravi proračunov za leti 2024 in 2025. Prednostna naloga je odprava posledic škode po najhujših poplavah v zgodovini samostojne Slovenije, zato je finančno ministrstvo predlagatelje finančnih načrtov pozvalo, da se odpovejo delu oz. štirim odstotkom sredstev v okviru svojega razreza. Predlog proračunov mora v DZ vložiti do 1. oktobra.

Obnova tudi s kohezijskimi sredstvi, predlog mora kmalu v Bruselj

Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Vlada je na seji podala soglasje k predlogu spremembe operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki ga je pripravilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Slovenija bo s ciljem, da zagotovi razpoložljiva evropska kohezijska sredstva za interventne ukrepe po ujmi in hkrati 100-odstotno koriščenje sredstev obdobja 2014–2020, do konca meseca v Bruselj poslala predlog spremembe operativnega programa. V sklad za obnovo bo preusmerila 50 milijonov evrov, še 20,5 milijona evrov pa bo preusmerila v ukrepe.

"S ciljem, da zagotovimo razpoložljiva evropska kohezijska sredstva za interventne ukrepe po ujmi in hkrati 100-odstotno koriščenje sredstev v obdobju 2014–2020, bomo 50 milijonov evrov presežnih pravic porabe preusmerili v sklad za obnovo Slovenije, še 20,5 milijona evropskih sredstev pa bomo prerazporedili za izvajanje interventnih ukrepov," so pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje.

Predlog spremembe bo ministrstvo tehnično uskladilo z Evropsko komisijo in ga do konca meseca tudi formalno posredovalo v Bruselj.