Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je v izjavi za medije po srečanju delovne skupine dejal, da je bila seja namenjena dogovoru o ključnih smereh delovanja. Delo razširjene skupine bo po njegovih besedah potekalo na dnevni ravni, spremljali bodo vse, kar se dogaja na terenu, analizirali in po potrebi dajali tudi določene usmeritve in predlagali dejavnosti.
Predvsem zato, da bi sanacija potekala čim bolj koordinirano in da bi do jeseni poskušali vzpostaviti tako stanje, da ob morebitnem poslabšanju vremenskih razmer preprečijo nastajanje nove škode. "To je seveda ključna prioriteta, bomo pa v naslednjih dneh, tednih, ko bomo delali, ta naš način delovanja še nadgrajevali," je pojasnil. Vsak dan bodo pripravili poročilo o dogajanju.
Glede dela tehničnih pisarn je Šefic pojasnil, da se elaborat končuje, da so dokumenti pripravljeni in da se bodo v ponedeljek o tem pogovarjali na delovni ravni. Na vprašanje, koliko pisarn bo, je odgovoril, da bo sedež državne tehnične pisarne v Ljubljani. V prvem koraku bosta poleg tega verjetno še dve izpostavi, pozneje pa bodo to prilagajali. Izpostave bodo zasnovane tako, da bi pokrile čim večje območje, je dejal.
Po njegovih besedah so se pogovarjali tudi o ukrepih glede kontaminiranega poplavnega mulja. Pristojne ustanove bodo do ponedeljka pripravile podrobnejše informacije in oblikovale predloge ukrepov, o katerih bodo prav tako govorili v ponedeljek. Razširjena skupina je obravnavala tudi delovno gradivo oziroma skelet zakona o obnovi, ki ga je pripravila ožja delovna skupina. Strinjali so se, da je gradivo primerno za nadaljnji postopek, zdaj ga bodo verificirali še v okviru vlade. Šefic pričakuje, da bodo gradivo, ki bo zelo zahtevno in obširno, pripravili do konca meseca. "Če nam uspe pa prej, bo pa toliko bolje," je dodal.
V prizadetih občinah poteka popis škode
Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da na terenu zelo aktivno poteka popis škode po občinah. "Gre za ogromno delo, ker se še vedno popisuje tudi škoda v posameznih občinah, ki je nastala ob julijskih neurjih. Tako da ne govorimo samo o škodi v avgustovskih poplavah, zato tudi razmišljamo, da bi v dogovoru z občinami podaljšali rok za vpis in oceno te škode," je pojasnil.
V naslednjem tednu bo po njegovih besedah izdelana prva ocena škode, na podlagi katere bodo občine dobile 40 odstotkov predplačil. "Verjetno je smiselno razmisliti o kakšnem tednu, dveh zamika, ker nič ne vpliva. Ključno pa nam je, da dobimo dejansko 22. septembra v Ajdi resnične podatke o oceni avgustovskih poplav, ki jih bomo tudi potem uporabljali za sam solidarnostni sklad in tudi vse preostalo, ker bomo takrat dejansko videli, koliko objektov in kakšna je škoda nastala v avgustu," je pojasnil.
Na upravi za zaščito in reševanje so po njegovih besedah v četrtek izvedli prvo usposabljanje dodatnega kadra iz državne uprave. Skupaj gre za do 150 javnih uslužbencev, ki bodo pomagali občinam. Z združenji občin se bodo še danes dogovorili, katere so tiste, ki tovrstno pomoč potrebujejo, je dodal Behin.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki je s četrtkom preklical sklep o aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, pa je na današnjem srečanju predstavil prve vtise glede odzivanja na naravno nesrečo. "Načeloma sem zadovoljen. Seveda so nekatere stvari, ki niso šle tako, kot bi morale, in to bomo na analizi, ki bo sledila temu dogodku, ugotavljali in potem tudi predstavili na vladi. Po vsakem zaprtju načrta je tudi naša naloga, da naredimo poročilo, in to že pripravljamo. Če bo treba, pa bomo sprejeli tudi ukrepe," je dejal.
Predsednica napovedala, da bo spodbujala trajnostno in zeleno obnovo
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob robu obiska Osnovne šole Komenda Moste dejala, da bo tudi sama nadaljevala obiske na terenu, saj da sebe vidi tudi kot "most med župani in ljudmi", o stanju na terenu pa lahko tako na rednih srečanjih spregovori tudi s premierjem Robertom Golobom.
V prihodnje se želi sestati tudi s prvima operativcema v državi, vodjo sveta za obnovo po poplavah Marjanom Pipenbaherjem in državnim sekretarjem Šeficem, ter se seznaniti z načrtom obnove Slovenije. Kot je še napovedala, bo sama spodbujala trajnostno in zeleno obnovo. "Slovenija ni tako bogata, da bi jo lahko obnovili s poceni sredstvi, s poceni obnovo," je še poudarila.
Zadnji dan za oddajo vloge za predplačilo povrnitve gospodarske škode
Danes se izteka tudi rok, do katerega morajo tako občine kot gospodarski subjekti, ki želijo dobiti predplačilo povrnitve gospodarske škode po ujmi, oddati oceno škode. Za druge subjekte, ki želijo uveljaviti škodo, a ne potrebujejo predplačila, je rok 20. september. Oceno gospodarske škode lahko prijavijo vsi subjekti – gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, zadruge in zavodi. Izjema so tisti, ki spadajo v primarni sektor kmetijske proizvodnje, sektor ribištva in akvakulture.
Za prijavo škode ni treba imeti sedeža ali poslovne enote v prizadeti občini, saj med upravičena podjetja spadajo tudi vsa tista podjetja, ki so v prizadetih občinah imela škodo. Uprava RS za zaščito in reševanje kot potencialno prizadete občine opredeljuje občine v dolenjski, gorenjski, koroški, osrednjeslovenski, notranjski, pomurski, podravski, posavski, severnoprimorski, vzhodno- in zahodnoštajerski in zasavski regiji, so ta teden pojasnili na gospodarskem ministrstvu.
Predmet ocene škode so lahko tudi stroji in oprema, ki so bili pred nesrečo računovodsko že amortizirani, vendar so še zmeraj imeli tržno ali uporabno vrednost. To bodo upravičenci v nadaljevanju dokazovali s cenilnimi zapisniki, pojasnjujejo na ministrstvu. Obrazci in navodila ter pogosta vprašanja z odgovori so na voljo na podstrani ministrstva.
Gospodarski minister Matjaž Han je ob robu izredne seje DZ-ja v četrtek povedal, da je bilo do srede oddanih okoli 300 vlog, večino pa da jih pričakujejo v zadnjih dveh dneh pred iztekom roka. Podatki o številu prijav bodo predvidoma znani v ponedeljek.
Za pomoč gospodarstvu za odpravo posledic škode po poplavah je po noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bila sprejeta kmalu po ujmi v začetku meseca, na voljo več ukrepov. Podjetja lahko zaprosijo za povrnitev dela škode na strojih in opremi in na zalogah ter zaradi izpada prihodka. Dobijo lahko pomoč do 60 odstotkov škode, če so imela sklenjeno zavarovanje, oz. do 50 odstotkov škode, če zavarovanja niso imeli. Pri tem lahko dobijo predplačilo, in sicer do 10 odstotkov ocenjene škode.
Podjetjem so na voljo tudi različne oblike likvidnostne pomoči. Delodajalci so se lahko do 28. avgusta prijavili za državne subvencije nadomestila plač delavcem, ki so jih poslali na čakanje na delo ali ki uveljavljajo višjo silo. Pomoč države bodo lahko prejeli tudi samozaposleni, ki jim bodo prihodki zaradi posledic poplav letos glede na lani upadli za vsaj polovico. Obrazec bo na voljo predvidoma 25. septembra, izjavo bodo morali prek eDavkov vložiti do 30. septembra, prvo izplačilo pa bo izvedeno 10. oktobra.
Občine pozivajo k podaljšanju rokov
Kot omenjeno se danes izteka tudi rok, do katerega morajo v ujmi prizadete občine sporočiti predhodno oceno škode, ki bo podlaga za predplačilo v vrednosti do 40 odstotkov. Rok, do katerega morajo občine vnesti vse podatke o škodi v aplikacijo Ajda, pa se bo iztekel 22. septembra.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je v četrtek dejal, da bo večini občin uspelo podatke pripraviti v roku, a nekatere imajo pri tem resne težave. "Upam, da bomo jutri vseeno res zelo blizu temu, da smo zajeli vse podatke. Če pa bi se iz objektivnih razlogov zgodilo, da ne bo tako, moramo pokazati neko toleranco do lokalnih skupnosti," je dejal Prebilič dan pred iztekom roka.
Kot je opozoril, je bila ponekod škoda res obsežna, nimajo pa dovolj administrativnih zmogljivosti. Zato je na četrtkovem sestanku z državnim sekretarjem za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjanom Šeficem predlagal, da bi občinam, pri katerih obstajajo upravičeni razlogi za zamudo, rok za posredovanje podatkov podaljšali za nekaj dni. Dokončnega odgovora pa še ni dobil.
Predhodna ocena škode, ki jo občine sporočajo ministrstvu za naravne vire in prostor, bo podlaga za predplačilo. Kot pravi Prebilič, je predvideno, da občine tega dobijo nemudoma, torej takoj po dospetju podatkov, da ne bi postale nelikvidne. Za izplačilo razlike, torej 60 odstotkov, ta trenutek še ni časovnega okvira, je dodal. Po njegovih besedah bodo merodajni podatki, ki bodo vneseni v sistem Ajda. S temi številkami bo država tudi seznanila Bruselj.
Tudi župani občin na porečju Kamniške Bistrice so vlado v četrtek pozvali k podaljšanju rokov za vnos v aplikacijo Ajda. Ti naj se podaljšajo, so pojasnili, tudi zaradi poznega pridobivanja navodil in nedelovanja aplikacije. Pri vnašanju v sistem Ajda so si občine doslej že med seboj tudi pomagale z zaposlenimi na občinskih upravah. Kot je dejal Prebilič, pa je potekalo tudi usposabljanje za državne uradnike, da bodo lahko nudili asistenco lokalnim skupnostim, kjer bo to potrebno.
Golob: Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov
Kot so navedli na Upravi RS za zaščito in reševanje, se je na poziv ministrstva za javno upravo prijavilo več kot 100 javnih uslužbencev, ki bi želeli sodelovati pri aktivnostih, vezanih na ocenjevanje škode. V četrtek je bila izvedena prva delavnica z namenom pridobitve ustreznega znanja za delo v aplikaciji Ajda. V nadaljevanju bo s Skupnostjo občin Slovenije organiziran usklajen popis in vnos podatkov v aplikacijo, so še napovedali.
Premier Robert Golob je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v DZ dejal, da neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje