Kot so sporočili z vlade, je treba razlikovati med sanacijo objektov, ki bodo ostali na istih mestih, in nadomestitvijo objektov, ki jih ni več oz. so bili tako poškodovani, da njihova sanacija na mestu ni mogoča, ter se bodo nadomestili z novogradnjo na novi lokaciji.

Gradbeni zakon in interventna novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč dopuščata nujne začasne objekte, ki se lahko postavijo na podlagi sklepa vlade ali občinskega sveta za največ tri leta, in sicer brez upoštevanja prostorskih aktov ali drugih predpisov, npr. vodarskih. Možna so vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje. Z njimi se lahko sanirajo objekti, ki nimajo konstrukcijskih poškodb (npr. zamenjava podov, ometov in instalacij).

Prav tako brez gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje se lahko opravljajo vzdrževalna dela v javno korist za obnovo gospodarske javne infrastrukture, kot so nadomestitvena gradnja cest, energetskih objektov, vodovodov in kanalizacij. Brez gradbenega dovoljenja ali prijave začetka gradnje, a na podlagi mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva je mogoče izvesti manjše rekonstrukcije – ko se poškodbe nanašajo le na posamezne konstrukcijske elemente.

Interventni zakon v nujni rekonstrukciji omogoča tudi spreminjanje objekta

Sorodna novica Rdeči križ in Karitas sta že nakazala večino od 10 milijonov za pomoč po poplavah

Nujna rekonstrukcija po gradbenem zakonu pomeni vrnitev objekta v prvotno stanje, in sicer z začetkom v treh mesecih po nesreči samo z izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva in prijavo začetka gradnje ter uporabnim dovoljenjem po izvedenih delih le na podlagi projekta izvedenih del.

Nujna rekonstrukcija po interventnem zakonu pa dopušča tudi spreminjanje objekta glede lege, gabaritov in videza, in sicer v okvirih dopustnih manjših odstopanj po gradbenem zakonu, če se izdela projekt za izvedbo in pridobi vodno soglasje, dela pa se začnejo do 31. julija 2024.

Iskanje nadomestnih zemljišč

Občine bodo lahko v primerih, ko zazidljivih zemljišč ni na razpolago, sprejele občinske podrobne prostorske načrte za obnovo (t. i. OPPN za obnovo), v okviru priprave katerih bodo popisale nepozidana zazidljiva zemljišča v občini ter pripravile strokovne podlage npr. glede poplavne varnosti in plazljivosti in urbanistične zasnove.

Pri iskanju nadomestnih zemljišč je interventni zakon uveljavil začasen ukrep, da lahko država v soglasju z lastnikom kupi kmetijsko zemljišče brez vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča, kot to sicer predpisuje zakon o kmetijskih zemljiščih.

Državna pomoč občinam, ki morajo obnoviti objekte in infrastrukturo

Sorodna novica Predhodna ocena: na infrastrukturi 123 občin je za dobro milijardo evrov škode

Interventni zakon predvideva izplačilo pomoči iz državnega proračuna občinam, ki morajo obnoviti objekte in infrastrukturo v občinski lasti oz. upravljanju, ter posameznikom, ki so v utrpeli škodo na stanovanjskih ali poslovnih objektih, v katerih živijo oz. jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti. V obeh primerih za popis škode poskrbi občina.

Občine lahko pomoč poleg za obnovo stavb in infrastrukture dobijo tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki so (bili) na vplivnem območju naravne nesreče. Pri tem je pogoj, da občina ta nova zemljišča brezplačno prenese v last upravičencev in da ti svoja obstoječa stavbna zemljišča (ki so na ogroženem območju) brezplačno prenesejo v last države. Občine lahko sredstva iz proračuna dobijo tudi za plačilo stroškov začasnega nadomestnega bivanja izseljenih oseb ter za sanacijo plazov.

Delna povrnitev stroškov za sanacijo naseljenih stavb

Posamezniki pa lahko dobijo povrnjen del stroškov za sanacijo stavb, ki so bile na dan nesreče naseljene oz. se je v njih izvajala dejavnost. Pri stanovanjskih stavbah dobijo povrnjenih največ 60 odstotkov stroškov obnove (če je bila stavba zavarovana in je zavarovalnina znašala vsaj polovico ocenjene škode) oz. največ 40 odstotkov stroškov obnove, če stavba ni bila zavarovana. Za stanovanjske stavbe, ki so v najemu, je delež povrnjenih strokov do 40 oz. do 30 odstotkov.

Za objekte, v katerih lastniki izvajajo dejavnosti, je mogoče sofinanciranje v višini 40 odstotkov (v primeru izplačane zavarovalnine v višini vsaj 60 odstotkov škode) oz. največ 30 odstotkov (za nezavarovane stavbe), za tovrstne objekte v najemu pa do 20 oz. do 10 odstotkov.

Sorodna novica Rdeči križ in Karitas sta že nakazala večino od 10 milijonov za pomoč po poplavah

V primerih, ko lastniki stanovanj ali stanovalci zaradi nizkih dohodkov ne morejo pridobiti posojila za obnovo, lahko potrebna sredstva pridobijo občine. Pogoj je, da lastniki nato dovolijo vpis hipoteke v korist občine v sorazmernem deležu. Za objekte, ki so kulturni spomeniki ali ležijo na zavarovanih območjih, lahko lastniki pridobijo vsa sredstva, potrebna za obnovo.

Za gospodarske objekte na kmetijah, za katere bo izplačana zavarovalnina v višini vsaj 40 odstotkov škode, lahko osebe zasebnega prava dobijo povrnjenih največ 60 odstotkov stroškov obnove. Pri tem skupna višina pomoči za obnovo objekta iz državnega in občinskega proračuna ter zavarovalnin ne sme presegati 80 odstotkov sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.