V Zgornji Savinjski dolini so v ponedeljek pozno zvečer uredili dostop do Luč prek Podvolovljeka, gre pa za zasilno pot, ki je tudi nevarna, zato je namenjena samo za nujno dostavo in komunikacijo, je zjutraj povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Več hiš je še vedno dostopnih samo s helikopterjem. "Po informacijah, ki smo jih dobili, osem hiš na štirih lokacijah še ni dostopnih z vozili, tako da jih je mogoče oskrbovati samo s helikopterjem. Za eno bomo poskusili še danes urediti dostop, za tri pa se bojim, da ne bo šlo tako hitro, saj je plaz odnesel ceste in jih je tam nemogoče vzpostaviti nazaj."

Pozneje je za STA dodal, da se razmere vsako sekundo izboljšujejo, čeprav je na terenu še vedno kaos. Do Luč je zdaj dostop mogoč tudi prek Črnivca ali Avstrije. Pojasnil je, da je bil vodovod Uluček zasilno usposobljen – vodo je seveda treba prekuhavati, drugače pa je oskrba z vodo urejena. V občini elektriko zagotavljajo s pomočjo agregatov, je še dejal Strmčnik.

Trenutno je res najpomembneje, da se vzpostavijo cestne povezave, da se očistijo ceste, da bo do ljudi, ki so najbolj prizadeti, res prišla pomoč. Trenutno dobivajo pomoč samo iz zraka, s helikopterjem, je poročala dopisnica TV Slovenija Barbara Štor.

Prišla nemška enota, na poti še hrvaška, francoska, slovaška

V Zgornjo Savinjsko dolino medtem prihaja tudi mednarodna pomoč v obliki hrane, sanitetnega materiala in tudi gradbene mehanizacije. Republika Slovenija je namreč sprožila mednarodni mehanizem za pomoč v silah in sredstvih evropske civilne zaščite, včeraj je prišla nemška enota THW z gradbeno mehanizacijo, danes so že verjetno iz Hrvaške, zvečer prihaja ekipa iz Francije, v prihodnjih dneh pa še ekipa iz Slovaške, predvsem s težko gradbeno mehanizacijo, ki jo bomo takoj napotili na reševanje problematike v strugi reke Savinje in na vseh cestah v Zgornji Savinjski dolini, je za TV Slovenija dejal Janez Melanšek, poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko.

Poleg mehanizacije so najbolj potrebne še roke, se pravi sile in sredstva za čiščenje oziroma odstranjevanje vseh naplavin, ki jih je povzročila ogromna poplava, je dejal. Vsak dan okoli 100 vojakov, več kot 250 gasilcev iz drugih regij in tudi drugih prostovoljcev sodeluje pri odpravljanju teh naplavin in čiščenju stanovanjskih objektov in preostale infrastrukture v teh občinah. Dela bo še ogromno, je še povedal Melanšek in se ob tem zahvalil vsem, ki so bili v teh dneh kakor koli vključeni v reševanje, saj so tako uspešno rešili vsa človeška življenja in veliko materialnih dobrin. "Posebno bi se zahvalil pilotom policijske letalske enote z gorskimi reševalci, ki so prvi dan uspešno rešili 75 oseb," je še povedal Melanšek.

Novi plazovi na Ljubnem

Ujma je v občinah Ljubno in Luče odnesla skupno približno 15 hiš, več jih je še ogroženih zaradi drseče zemljine. Župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik je povedal, da so se pojavili številni novi plazovi, ki ogrožajo tako stanovanjske objekte kot tudi ceste in komunalno infrastrukturo. Razmere so po njegovi oceni še izredne, ampak s pomočjo prostovoljcev sanacija poteka tekoče. Po njegovih navedbah so v občini imeli razseljenih več kot 100 ljudi, nekaj se jih je že vrnilo na svoje domove.

Klavdij Strmčnik je za Radio Slovenija poudaril, da so zelo hvaležni tudi vsem prostovoljcem, ki so se prijavili za pomoč: "Težava pa je to, da bi radi vsi naenkrat prišli. Ker pa imamo take cestne povezave, kakršne imamo, je nemogoče vse te ljudi naenkrat vključiti v delovno akcijo."

Predstavnik gradbenega podjetja Voc Celje Mitja Šinjur je na novinarski konferenci pojasnil, da sanacija na terenu poteka, čeprav vse ceste še niso prevozne. Reka Savinja se je namreč v smeri proti Lučam preusmerila na cestišče, zato ni mogel napovedati, kdaj bo ta cesta prevozna. Zatrdil je, da bodo prevoznost ceste do Luč skušali zagotoviti čim prej, sanacija ceste, s katero je odneslo od 500 do 600 metrov asfalta, pa bo večmesečna.

Savinjsko dolino prizadele 500-letne vode

Podsekretarka na direkciji za vode Alenka Zupančič je dejala, da so bile tokratne vode v Savinjski dolini 500-letne, v Celju pa je bil pretok Savinje 1300 kubičnih metrov na sekundo. Postregla je tudi s podatkom, da je bil tokratni nivo voda glede na poplave iz 90. let višji za 30 odstotkov. "Trudimo se vzpostaviti osnovno pretočnost rek, trenutno z 11 ekipami delamo na sedmih lokacijah. O tem, kako spraviti reko Savinjo nazaj v strugo, pa se pogovarjamo s strokovnjaki," pravi Zupančič. Poudarila je tudi, da so začeli sanacijo vodnega nasipa od Latkove vase v občini Prebold do Vrbja pri Žalcu.

Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je za STA povedal, da dela na terenu potekajo skoraj brezhibno in da je sanacija tekoča. "Uslišani smo bili glede prostovoljcev, mehanizacije, traktorjev, prikolic in tako dalje, organizirane imamo tudi zbirne centre za odpadke, ker jih je ogromno. Urejamo tudi vodotoke, veliko nam pri tem pomaga direkcija za vode," pravi Suhoveršnik.

Brez elektrike še vedno 700 odjemalcev

Direktor sektorja za vzdrževanje in inženiring na Elektru Celje Damir Lončar je dejal, da je na njihovem območju brez elektrike še vedno 700 odjemalcev, od tega kar 500 v Zgornji Savinjski dolini. Zunaj omrežja je 70 transformatorskih postaj. Solčava in Luče se z električno energijo oskrbujejo prek agregatov. Lončar pričakuje, da bodo lahko tudi v teh dveh občinah v sredo z začasnimi vodi vzpostavili oskrbo z električno energijo, čeprav jim težave povzročata deroča reka Savinja in neprevozne ceste.

Iz celjskega komunalnega podjetja Vodovod-kanalizacija so danes sporočili, da je ukrep prekuhavanja vode, ki je veljal od petka, preklican.

Braslovče: Strokovnjaki ocenjujejo, koliko hiš je sploh še primernih za bivanje

V občino Braslovče so na pomoč prišli slovenski vojaki. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja trenutno čistijo teren, pospravljajo naplavine. Trudijo se ponovno vzpostaviti okoli 200 metrov vodovoda, ki ga je odneslo. Oskrba s pitno vodo in elektriko je zagotovljena, je zatrdil Žohar. Poudaril je tudi, da v evakuacijskem centru nimajo več nastanjenih, tiste, ki nimajo svojcev ali prijateljev, pa so za zdaj nastanili v občinska stanovanja. Strokovne službe na terenu intenzivno izvajajo analizo, da ocenijo, koliko objektov je neprimernih za bivanje "kratkoročno, srednjeročno in tako rekoč nikoli". "Na podlagi tega bomo nato verjetno zahtevali zabojnike oz. dolgotrajnejšo rešitev, ker je stiska ljudi prevelika," je še dejal Žohar.

V velenjski občini več kot 10 milijonov evrov škode

Velenjske strokovne službe so opravile oglede in podale prve ocene škode, ki jo je povzročila petkova ujma. Skupno škodo na cestni in komunalni infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih ter objektih v lasti občine ocenjujejo na več kot 10 milijonov evrov. Trenutno na območju celotne velenjske občine še vedno potekajo interventne akcije. Zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov je kar nekaj cest še neprevoznih, zato do nekaterih objektov in občanov še vedno ne morejo dostopati.

Sorodna novica Največ težav pri oskrbi z elektriko še vedno v Zgornji Savinjski dolini

Do Črne na Koroškem počasi prihaja pomoč, ljudje so je veseli

Nadaljuje se tudi vzpostavljanje cestnih povezav, znova je vzpostavljeno telekomunikacijsko omrežje, še vedno pa je kar nekaj odjemalcev brez električne energije. Približno 100 dodatnih vojakov je že v ponedeljek prispelo v Črno na Koroškem, na območje so pripeljali tudi mehanizacijo, s katero bodo omogočili boljši dostop do Črne – včeraj je namreč vojski uspelo vzpostaviti zgolj oskrbovalne poti za nujne primere – in treh zaselkov, ki so še popolnoma nedostopni. Na pomoč so se prebili tudi gasilci iz drugih regij, je za TV Slovenija poročala Saška Jazbec.

"Hrane je dovolj, tudi oskrba z vodo je zadostna. Veseli so, da so dobili električno energijo, da so povezani s telefonijo," je Jazbec opisala trenutne razmere v Črni. Več pa v spodnjem prispevku.

Na Koroško okrepljena helikopterska pomoč

Danes sicer na Koroškem pričakujejo še okrepljeno helikoptersko pomoč, predvidoma od pet do 10 helikopterjev. Napovedanih je več helikopterjev, tudi iz tujine, z velikimi nosilnostmi, je za STA povedal poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič.

Sorodna novica Vlada bo plačala intervencije, predplačila občinam dvignila na 40 odstotkov, 14. 8. bo prost dan

Nadaljuje se oskrba prebivalstva s helikopterji z letališča v Slovenj Gradcu, od koder letijo predvsem v najbolj prizadeto Mežiško dolino, predvsem Črno na Koroškem, po potrebi pa tudi drugam, je povedal. Nekateri helikopterji pomoč pobirajo tudi v Dravogradu in na Prevaljah in jo od tam prenašajo najbolj prizadetim.

Pripadniki Kopenskega odreda za specialno delovanje in Vojaške zdravstvene enote s pogodbenimi rezervisti @Slovenskavojska so bili z medicinsko opremo in zdravili dodani v podporo in pomoč zdravstvenemu domu v Črni na Koroškem. #vSlužbiDomovine pic.twitter.com/ybMQZ0jKdy

— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) August 8, 2023

Zaradi zelo poškodovanih cest, uničenih mostov in druge infrastrukture je po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite veliko koordinacije s strokovnimi službami. Predvsem v Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je pogojno prehoden le eden, preostalih sedem je uničenih. Podobno je na Prevaljah. Trenutno regijski štab civilne zaščite največji poudarek namenja koordinaciji vseh potreb, v sami Črni na Koroškem pa si prizadevajo, da čim prej očistijo cestišča in zagotovijo možnosti za preboj delovne mehanizacije, ki jo tam težko pričakujejo, da se bodo lahko prebili do vseh zaselkov.

Prostovoljci bodo (bolj) dobrodošli v prihodnjih dneh

Pomoč prizadeti Koroški ponujajo številni prostovoljci, a Matijevič pravi, da je za zdaj še nekoliko prehitro. Ocenjuje, da je trenutno najbolj dobrodošla pomoč prostovoljnih gasilcev, tudi od drugod, ki imajo opremo in potrebne izkušnje. Zelo so in še bodo, kot je dejal, dobrodošli tudi drugi prostovoljci, vendar v prihodnjih dneh, ko bo treba zamenjati gasilce in ko bodo potrebovali veliko rok za čiščenje. "Takrat se bodo lahko prostovoljci obračali neposredno na občine in se bodo z njimi dogovarjali," je dodal.

Gorski reševalci z ekipo 20 reševalcev na Koroško

Iz Gorske reševalne zveze pa so sporočili, da jim je v ponedeljek končno uspelo vzpostaviti stik z Gorsko reševalno službo Koroške. Ker so razmere apokaliptične, so organizirali ekipo 20 reševalcev iz različnih društev GRS-ja po Sloveniji. S tremi helikopterji SV so zjutraj odleteli proti Koroški, kjer bodo ostali dva dni, so sporočili iz zveze.

Bolnišnica se pripravlja na morebitne dodatne bolnike

Posledice ujme vplivajo tudi na delo bolnišnice, kjer se pripravljajo na morebitne dodatne bolnike. Po besedah strokovne direktorice slovenjgraške bolnišnice Natalije Krajnc so namreč zdaj v pričakovanju morebitnega drugega vala bolnikov, zato se trudijo pripraviti zmogljivosti za morebitne večje poškodbe, ki se lahko zgodijo. Prav tako se pripravljajo na morebitne sprejeme sicer kroničnih bolnikov, ki zdaj še ne morejo do bolnišnice.

Sorodna novica V Mežici dodatna mobilna enota nujne pomoči, v Slovenj Gradcu pripravljeni na dodatne bolnike

Trenutno v bolnišnici zaradi kadrovskih omejitev še ne morejo zagotavljati vseh rednih pregledov naročenih bolnikov v specialističnih ambulantah in naročenih v načrtovanih bolnišničnih obravnavah, delo pa začenjajo že nekatere ambulante, kjer jim je uspelo zbrati ekipe. "Postopno bomo obveščali in širili te možnosti, ko bomo dobili več delavcev nazaj na delo," je dejala strokovna direktorica. Sodelavci iz zgornje Mežiške doline so namreč zaradi katastrofalnih posledic naraslih vodotokov in plazov ujeti v domačih okoljih, kjer so se nekateri lahko vključili v lokalno zdravstveno oskrbo.

Prevalje: Več cest še neprevoznih, ogroženih 12 hiš

Medtem so razmere še naprej zaostrene tudi na Prevaljah, prav tako je ujma zelo prizadela občino Ravne na Koroškem. Tam je po podatkih občinskega štaba civilne zaščite neprevoznih šest odsekov cest, nekaj jih je pogojno prevoznih, v občini je za zdaj evidentiranih 30 plazov. Še vedno je v občini ogroženih več cest, 12 stanovanjskih objektov, s Tolstega Vrha se je samoevakuiralo 17 ljudi. Uradno evakuirane štiri osebe so namestili v mladinski hotel Punkl, ena tričlanska družina je nastanjena v Kotljah.

V današnjem sporočilu za javnost je štab civilne zaščite zapisal še, da trenutno na območju celotne občine Ravne še vedno potekajo akcije reševanja premoženja in zagotavljanja dostopnosti ter da celotnih razsežnosti naravne nesreče še ne poznajo, tako tudi ne vedo, kdaj in kako bodo lahko pristopili k sanaciji.

Sorodna novica V aplikacijo prijavljenih več kot 19.000 ljudi. Curk: Danes je Slovenija eno srce, ena država.

Prožijo se vedno novi plazovi

Geologi so medtem po pregledu terena sporočili, da Črne plazovi trenutno ne ogrožajo, kar pa ne pomeni, da je nevarnosti konec. Prožijo se še vedno novi, tudi veliki plazovi. Med drugim se je plaz sprožil na območju občine Dravograd, kamor pa se je v ponedeljek zvečer del prej evakuiranih prebivalcev lahko vrnil na svoje domove.

Iz Kamnika so se prebili v tri opustošene doline

Iz Kamnika se jim je v ponedeljek zvečer uspelo prebiti v doline Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, sanirali so tudi vodovodno omrežje. Kamniški župan Matej Slapar je povedal, da so posledice ujme v omenjenih dolinah, ki so bile več dni odrezane od sveta, katastrofalne, predvsem na cestni in vodni infrastrukturi. Sprožilo se je ogromno plazov. "Intervencijsko sanacijo smo do neke mere izvedli, za trajno sanacijo pa bo potrebnih ogromno naporov," je poudaril.

V občini Komenda je ujma po besedah župana Jurija Kerna poškodovala več kot 400 objektov, od tega nekatere tako močno, da škode še niso mogli začeti ocenjevati. Uničeni ali močno poškodovani so tudi številni avtomobili.

V Škofji Loki so danes (torek) odpravljali posledice in začeli fazo čiščenja. Vodja intervencije in poveljnik Gasilske zveze Škofja Loka Tomaž Ažbe, ki je sodeloval tudi pri pomoči v poplavah leta 1990, je pojasnil, da so tokratne poplave presegle takratne vrednosti. "Te poplave so bile neprimerno hitrejše, vse se je zgodilo v nekaj urah. V poplavah leta 1990 pa se je voda dvigovala tri dni," je poudaril. Višine, ki jih je v petek dosegla Poljanska Sora v Puštalu, pred tem niso bile dosežene, je na seznanitvi občinskih svetnikov s stanjem poudaril župan občine Tine Radinja.

Intervencije sicer še vedno potekajo na najbolj prizadetih območjih, ki so: dolina Hrastnice, Bodovska dolina in Sopotnica. 17 občanov je še vedno brez elektrike, še vedno se prožijo plazovi. Omenjene tri doline so bile dalj časa tudi odrezane od sveta. Sopotnica je zdaj oskrbljena iz dveh smeri, en del, ki pa ni naseljen, pa je še nedostopen. Na civilni zaščiti računajo, da jim bo prevoznost dokončno uspelo zagotoviti v sredo.

Koroška Bela: Preklic evakuacije

Pristojni so na sestanku štaba Civilne zaščite Jesenice sklenili, da je ukrep evakuacije prebivalcev Koroške Bele od danes odpravljen, so sporočili z Občine Jesenice. Za del prebivalcev je bila namreč evakuacija odrejena pretekle tri noči. Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je na operativnem sestanku povedal, da se plazina suši, premiki se stabilizirajo, prav tako nivo vodotokov. Raven nevarnosti se približuje stanju pred izrednim dogodkom, zato obstaja možnost sprožitve manjšega plazu, kar bodo spremljali do nadaljnjega oziroma do vzpostavitve alarmnega sistema.

Od danes je tako ukrep evakuacije prebivalcev iz naselja Koroška Bela odpravljen. Kljub temu pa prebivalce prosijo, da še vedno spremljajo navodila štaba Civilne zaščite Jesenice na spletni jeseniške občine, na njihovi strani na Facebooku in na Radiu Triglav. Osnovna šola Prežihovega Voranca bo do nadaljnjega še ostala v pripravljenosti kot nastanitvena točka za prebivalce. Čeprav je evakuacija prebivalcev od danes odpravljena, lahko posamezniki, če to želijo, še vedno prenočijo v šoli. Prebivalci, ki so nastanjeni v Domu Franceta Bergelja, lahko tam, če želijo, ostanejo do preklica izrednih razmer.

Dodaten videonadzor v strugi Bele in periodični obhodi

Prav tako ostaja odprta komunikacijsko-informacijska točka, ki je dostopna prek telefonske številke 030 787 507, na katero lahko krajani kadar koli pokličejo glede plazu in s tem povezanih ukrepov. Začeli bodo izvajati nove ukrepe, ki jih je predstavil poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Jesenice Igor Arh. Vzpostavljen bo dodatni videonadzor v strugi potoka Bela, prav tako bodo na dve uri izvajali periodične obhode struge. Če bi se nivo vode v strugi potoka Bela znižal, se bo sprožil alarm. Veljati začenja odredba o prepovedi gibanja in zadrževanja na območju plazu nad Koroško Belo. Po naselju Koroška Bela bo vzpostavljen usmerjevalni sistem do zbirnih točk.

Medtem so pristojne službe začele čiščenje terena in zaplavnih pregrad. Civilna zaščita se bo v sredo sešla z zavodom za gozdove, da določijo ukrepe za čiščenje hlodovine in vejevja. Do preklica izrednih razmer bodo plinovodno omrežje na celotnem območju Koroške Bele preventivno zapirali med 20. in 7. uro.

Veliko težav s plazovi imajo tudi še na območjih Tržiča, Škofje Loke in v Poljanski dolini. Skrbi povzroča tudi plaz v vasi Pšata pri Cerkljah. Geologi pozivajo k pozornosti vsaj še nekaj dni.

Po trenutnih informacijah, ki še niso dokončne, so doslej zaznali že več kot 200 plazov, je za STA povedal regijski poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid. Nekatere intervencije po Gorenjski še potekajo, se je pa 177 gorenjskih gasilcev danes odpravilo na pomoč v Mozirje. Na območju občine Tržič stanje plazov ocenjujejo z geologom, oceno pričakujejo do večera. Ocenjevanje stanja plazov poteka tudi v Naklem in v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se za evakuacijo še niso odločili. Ko bo znana ocena, se bodo glede ukrepanja dogovorili z občinskim štabom civilne zaščite in z županom, je napovedal. "So pa plazovi res po celotni Gorenjski, te ocene zbiramo in jih pričakujemo danes čez dan," je poudaril.

Ceste na Gorenjskem so sicer odprte, so pa na nekaterih odsekih poškodovane, zato Šmid poziva k previdnosti. "Včasih je boljše, da se ne hiti, ker nas res lahko preseneti, saj je bilo poškodovano toliko infrastrukture," je svetoval.

Gorenja vas - Poljane: od sveta ni odrezan nihče več

Intervencije ponekod sicer še vedno potekajo. V občini Škofja Loka še vedno odpravljajo posledice, v drugih gorenjskih občinah pa so interventna dela bolj ali manj končali. Tudi na območju občine Gorenja vas - Poljane se stanje po poplavah počasi izboljšuje. Vzpostavili so povezljivost z vsemi kraji, tako da od sveta ni odrezan več noben prebivalec, prav tako so se lahko na domove vrnili prebivalci, ki so bili evakuirani zaradi zemeljskih plazov, je za STA povedal župan Milan Čadež.

Poplave so na širšem škofjeloškem območju prizadele tudi občino Žiri. Prizaneseno ni bilo niti Nordijskemu centru Poclain, kjer je povodenj poplavila garderobe, tehnično sobo in skladišče z opremo.

Pomurje: Pretok Mure upada, težave povzroča podtalnica

Pretok reke Mure še vedno upada in voda se počasi umika s poplavljenih površin. V spodnjem porečju so vodostaji sicer še vedno visoki, tudi zaradi pritiska zalednih voda in podtalnice, a po besedah vodje prekmurske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Martina Smodiša ne ogrožajo več naselij.

Sorodna novica Geolog: Znova se kažejo posledice nesmotrnega poseljevanja in slabega sobivanja z naravo

"Stanje se stabilizira. Reka Mura je upadla. Če je imela v zgornjem delu pri Gornji Radgoni prej pretok več kot 1400 kubičnih metrov na sekundo, je ta zdaj že pod 600 kubičnih metrov na sekundo," je za STA danes povedal Smodiš. V spodnjem porečju Mure v Sloveniji, to je na območju občin Lendava in Ljutomer, so vodostaji še visoki. Pripadniki civilne zaščite tam prečrpavajo vodo in tako preprečujejo, da bi voda dosegla hiše. "Trenutno obvladujejo položaj. Voda se znižuje, počasi sicer, a napredujemo," je pojasnil Smodiš.

V nekaterih hišah na območju Spodnjega Krapja in Hotize, ki so jih v preteklih dneh zajele narasle vode, so spodnja nadstropja še vedno poplavljena, a se poplavljene površine "iz ure v uro" zmanjšujejo. "Ne gre za poplavljena naselja, temveč posamezne hiše."

Konec nevarnosti ob Dravi

Regijski center za obveščanje Maribor pa je sporočil prebivalcem ob strugi reke Drave za jezom v Melju, da je s proženjem siren z znakom prenehanje nevarnosti (enolični polminutni zvok) preklical razglašeno nevarnost poplav. Pretok reke Drave v Melju je 426 m3/s, so zapisali na Upravi za zaščito in reševanje.