Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je v Odmevih plus poudaril, da se narava pač ni bistveno spremenila, izjemen je bil padavinski dogodek oziroma zaporedje padavinskih dogodkov. "Seveda se danes znova kažejo tudi posledice nesmotrnega poseljevanja in slabega sobivanja z naravo," je opozoril.

Glede plazov, ki trenutno ogrožajo lokalno prebivalstvo, je najbolj izpostavljen plaz na Koroški Beli. "Ta plaz izstopa po tem, da imajo od tam bistveno kakovostnejše podatke kot z drugih plazov. Potoška Planina in sosednja dva plazova so dobro instrumentirani, zato lahko tam premike dobro spremljamo. Ugotavljamo, da na največji plazini bistvenih premikov ni, jih ni več, medtem ko so se dogodili neki manjši dogodki in še grozijo dolini," je pojasnil in dodal, da se stanje zemeljskih plazov po Sloveniji ni spremenilo, ogroženost oziroma nevarnost se zmanjšuje, še vedno pa ostaja.

"Nevarnost se iz ure v uro zmanjšuje. Popolne varnosti oziroma popolne odsotnosti verjetnosti nastanka plazov ni. Vedno je možno kakšno plazenje, vendar ta trenutek smo lahko optimistični glede na vremenske napovedi. Do naslednjih padavin ne pričakujemo povečane nevarnosti, še vedno pa lahko nastane kakšen nov plaz. Zemljina je zelo omočena," je poudaril.

Pri prepoznavanju nevarnosti zemeljskega plazu so po njegovem pojasnilu bistveni znaki preteklih dogodkov, ki so pogosto tudi znanilci prihodnjih dogodkov.

Sorodna novica Plazovi: poziv ljudem, naj se sanacije ne lotevajo nestrokovno

"To so grbine na področju, ukrivljena drevesa, novonastale razpoke, te so najpomembnejše, ki so lahko prečne na pobočje ali tudi vzdolžne. Zelo pomemben znak je tudi izginjanje ali pojavljanje površinskih vodnih tokov. Zatekanje vode v plazino bistveno pripomore oziroma zmanjša varnost. Ko bobni, je že zelo pozno ali prepozno za ukrepanje. Takrat se je verjetno najbolje čim hitreje se evakuirati nekam stran od pričakovanih poti plazu, se pravi nekam navzgor, nekam stran od grap, stran," je opisal.

Pri sanaciji plazov, kot pravi, je treba postaviti prioritete. "Tudi pri zdajšnjem trenutnem kriznem ukrepanju ukrepamo v skladu z dogovorom s civilno zaščito in z občinskimi štabi ter vodji intervencij. Nemogoče se je naenkrat ukvarjati z vsemi plazovi, čeprav je strokovnjakov v Sloveniji dovolj, pa vendar celo zaporedje ocen, projektiranja, izvedbe, za to bo potreben neki čas. V tem trenutku se lahko še vedno odzivamo na vse pozive lokalnih skupnosti in civilne zaščite," je pojasnil.