Zaradi velike namočenosti tal še obstaja verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. Geološki zavod je že izdal napotke, naj bodo prebivalci pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih, še posebej pa na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode.

Ključno pri plazovih je spremljati razmere. "Vreme je glavni dejavnik," je pojasnil direktor Bavec. Prebivalcem je odsvetoval nestrokovno lotevanje sanacije zemeljskih plazov: "Manjka mehanizacije in strokovnjakov, zato trenutno pozivamo ljudi, naj se na varen način, če je to mogoče, ukvarjajo bolj s čiščenjem odtokov, naj nadzirajo, da voda ne zaliva plazin – predvsem torej varno in brez preveč pogumnih akcij." Z nestrokovnim ravnanjem, npr. odkopavanjem opore spodaj, se lahko poveča nevarnost sprožitve, hkrati pa ogrozi tudi lastno varnost.

Če so plazine prekrite s folijo, je med ukrepi, ki lahko nekoliko prispevajo k izboljšanju razmer, odstranitev folije, da se v sončnem in suhem vremenu plazina lahko suši. "Velikanskega vpliva to nima, malo pa vendar prispeva k sušenju površine," je dejal.

Razlogi za plazove

Stanje se je načeloma že začelo umirjati, a nevarnost je zagotovo povečana še nekaj dni, natančne napovedi še niso mogoče, je pojasnil. "Nova plazenja so še možna, zemlja je namočena, tako da procesi še niso končani, verjetno pa se je največji del že pokazal," je dejal.

Slovenija je plazenju po Bavčevih besedah izpostavljena toliko kot običajna alpska država, imamo mlad relief in plazove lahko pričakujemo. Načeloma so bolj izpostavljena območja osrednje Slovenije, polhograjski hribi tja do Alp, pa Zasavje, Haloze in Slovenske gorice.

"Človekovi posegi so pomembni, pogosto zelo zmanjšajo stabilnost brežin, ampak na koncu plazove sprožajo vremenski pojavi, predvsem intenzivne padavine. V veliko primerih pa se to zgodi tudi zaradi spodjedanja opore, saj vodotoki povzročijo tako močno erozijo, da so plazovi nastali tudi tam, kjer so bili manj pričakovani," je še pojasnil.