Šest tednov po poplavah, ki so močno zarezale v življenje in delo ljudi, prihaja s prizadetih območij vedno več vprašanj. 120 domov je bilo v poplavah in plazovih popolnoma uničenih, 380 pa hudo poškodovanih. Ob tem v Savinjski dolini številni še vedno ne vedo, ali se lahko vrnejo domov. Bojijo se predvsem zime in novih padavin, zato želijo vedeti jasno časovnico sanacije.

"Vse dejavnosti potekajo po nekem načrtu in neki dinamiki, ki je bila predvidena. Popolnoma razumem stisko ljudi, ki so se znašli v tem zares težkem položaju, o tem ni nobenega dvoma," je v Odmevih Televizije Slovenija dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. "Seveda pa je ta položaj takšen in škoda tako velika, da je nemogoče v zelo kratkem času načrtovati celoten proces obnove, ki bo trajal več let," je dodal.

Sorodna novica Vlada bo povrnila za več kot 100 milijonov evrov stroškov intervencij

Kot je dejal, je glede uničenih objektov na prizadetih območjih treba narediti več stvari. "Pregledati je treba objekte, da se ugotovi, ali so še primerni za bivanje ali ne – to je prvi korak. Državna tehnična pisarna je začela svoje delo v preteklem tednu. Res je, da ni še v celoti ekipirana, ker nekaj strokovnjakov še končuje svoje pretekle obveznosti," je dejal Šefic.

Ljudje, ki se bodo obrnili na tehnično pisarno, bodo po besedah Šefica "dobili celoten paket". "Od osnovnega pregleda, svetovanja, kaj storiti s tem objektom, do ocene potrebne investicije. Potem jim bodo pomagali pri pripravi projektov, pridobivanju dovoljenj, oblikovanju finančne konstrukcije in – če se bodo tako odločili – tudi pri vodenju projekta obnove. To bo seveda odvisno od primera do primera, ljudje se bodo dogovarjali s temi strokovnjaki," je pojasnil.

Tam, kjer so veliko škode povzročili hudourniki in vodotoki, pa je treba razmere najprej pregledati z vodarskega zornega kota in ugotoviti, ali je ta lokacija še primerna za bivanje ali pa so tveganja takšna, da bo treba ljudem svetovati, da se preselijo na drugo lokacijo, in jim pomagati tudi pri tem, je dodal Šefic.

Sorodna novica Mesec dni po poplavah: "Vsi se trudijo, a gre vse počasi, zima pa bo hitro tu"

Eden od izzivov je, kako pospešiti postopke, ki so potrebni za obnovo, in hkrati ne zanemariti stroke, da ne bi s hitrimi ukrepi naredili nove škode. "To bomo obravnavali v posebnem poglavju zakona o obnovi in razvoju. Zaznali smo nekatere probleme, zdaj jih poskušamo analizirati in pripraviti konkretne predloge. Ta zakon bo v prvi tretjini oktobra sprejet na vladi," je dejal Šefic.

Za delo tehničnih pisarn je po besedah vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih zelo pomembno, da dobi iniciativo pri županih. "Vsi župani že imajo naslov državne tehnične pisarne, ki smo ga posredovali prek občinskih združenj. Zdaj se lahko obračajo neposredno nanje in dogovarjajo za termine v občini – tako za občinske projekte kot za individualne probleme in bodoče projekte, kar zadeva sanacijo," je še dodal.

Celoten pogovor, v katerem je sodeloval tudi hidrolog in direktor Inštituta za vodarstvo Primož Banovec, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.