Jedro spora so postale transakcije, pri katerih namen nakazila ni bil razviden. V igro so vstopili odvetniki, več kot tri mesece po poplavah denar še vedno nekje stoji. Zaplet krha zaupanje v humanitarno pomoč in meče slabo luč na gasilce.

Gasilec Sandi Zajc je med avgustovskimi poplavami reševal otroke iz mengeškega vrtca. Fotografije, na katerih iz poplavljene stavbe nosi otroke, so presunile Slovenijo. Medtem je voda zalila hišo, v kateri je živel.

PGD Mengeš je dan pozneje na svojem profilu na Facebooku ljudi zaprosil za donacije, navedel je številko svojega TRR-računa, namen nakazila pa naj bi bil "donacija Sandiju Zajcu". Ljudje so se na poziv množično odzvali. Nekaj dni pozneje je društvo znova pozvalo k pomoči, tudi tokrat na isti transakcijski račun, a z namenom: "donacija PGD Mengeš". Po navedbah PGD-ja je bilo z namenom "donacija Sandiju Zajcu" zbranih dobrih 280.000 evrov, za PGD Mengeš pa dobrih 230.000 evrov.

Zapletlo se je, ker so se donacije posameznikov, namenjene gasilcu Zajcu in gasilskemu društvu, pomešale. Poglejmo eno izmed donacij Sandiju Zajcu pobliže: na njej je razviden namen: "Pomoč Sandi", a ker donator ni zapisal pravilne reference, se je pri prenosu z njegove banke na Delavsko hranilnico, kjer ima račun odprt PGD Mengeš, izgubil namen plačila, torej "donacija Sandiju Zajcu". Pri nakazilih, kjer so donatorji zapisali pravilno referenco plačila, je viden tudi dejanski namen nakazila, pri nepravilnih referencah pa ne. Pri teh donacijah se je sled izgubila, je poročala Vanja Gligorović.

Banke naj bi zdaj gasilskemu društvu posredovale seznam okoli 4000 transakcij, pri katerih namen ni razviden, tako bodo lahko ugotovili in natančno pregledali, koliko sredstev so ljudje res namenili Zajcu.

Zapletlo se je namreč, ko je Zajc na eni od sej upravnega in nadzornega odbora PGD-ja Mengeš zahteval vpogled v seznam transakcij. Društvo mu seznama ni želelo razkriti, čeprav je tudi pravnik Gasilske zveze Slovenije zapisal: "Društva, tako tudi PGD-ji, morajo poslovati javno in transparentno. Na občnem zboru lahko vsak član društva vpraša za vsakršen priliv ali odliv in mora dobiti to informacijo."

"Od vsega začetka sem jaz tisti, ki želim transparentnost, in bom vztrajal, ker se mi to ne zdi nič spornega, stvari bi morale biti transparentne, tudi sam sem privrženec tega, da se o tem odkrito in iskreno pogovori," je za Tarčo dejal Zajc.

Primer se na gasilskem društvu vleče že mesec dni in pol, člani PGD-ja Mengeš se o pol milijona evrov donacij niso mogli dogovoriti že na treh sejah, prihodnji teden se bodo sešli četrtič. Stvari so šle tako daleč, da so Zajca začasno suspendirali iz operativnega gasilskega dela, češ da na intervenciji ni upošteval navodil poveljnika. V igro so nato vstopili odvetniki, med njimi tudi odvetnik Zajca in odvetnik njegove nekdanje partnerice, ki zahteva polovico denarja.

"Ker sta v igri zaupanje in denar državljanov, smo zaradi zagotavljanja transparentnosti Gasilsko društvo Mengeš tudi mi zaprosili za posnetek in zapisnik seje. Prav tako pa tudi za sezname transakcij brez osebnih podatkov. A se v društvu na več naših prošenj niso odzvali," je še poročala novinarka Gligorović.

V studiu je obrambni minister Marjan Šarec, ki je tudi sam član enega od prostovoljnih gasilskih društev, pojasnil, da se težave pojavijo, ko so donacije namenjene posameznikom, čemur društva v splošnem niso naklonjena. Člani PGD-ja Mengeš so se nanj obrnili tudi z opozorilom, da je, če denar nakažejo obdarovancu, ta obdavčen. Po Šarčevih besedah je s primerom seznanil tudi vlado, državni zbor pa je že potrdil predlog, da obdarovanec v takšnem primeru ne bo več prisiljen odvesti davka. "PGD Mengeš izjemno cenim (...), a tej situaciji ni bil kos," je zaplet komentiral Šarec. "Vztrajam, da je v tej situaciji najbolj pošteno, da se denar, če je to mogoče, vrne donatorjem. Tisti donator, ki bi gospodu Zajcu še želel darovati, mu še vedno lahko. (...) Gre za dobro ime PGD-ja Mengeš in celotne gasilske organizacije, ta interes moramo zasledovati."

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je dodala, da denar običajno z razlogom zbirajo humanitarne organizacije, ki imajo utečene načine razdeljevanja sredstev, spremlja pa se tudi namenskost njihove porabe. "Bojim se, da je v konkretnem primeru prišlo do situacije, ki je sistemsko popolnoma neurejena. Gasilsko društvo je prejelo donacijo, vlada je z začasnim ukrepom določila, da gasilska društva sploh lahko prejemajo donacije, ki jih nato naprej razdeljujejo fizičnim osebam. Tu pa gre za dodaten zaplet, ker gre za člana društva. Zakon o društvih eksplicitno določa, da društvo svojega premoženja ne sme deliti s svojimi člani."

Donacije se štejejo za premoženje društev, zato je sledil resen pravni zaplet. Zidar Klemenčič je opozorila tudi, da so ljudje denar donirali z določenim namenom. "Ne, da dajo denar nekomu, temveč da mu pomagajo pri obnovi hiše, pri zgodbi, ki je bila izvor te pomoči. Denar je treba nameniti za konkretno zgodbo, za obnovo, ne pa zgolj kot finančno transakcijo na račun posamezne osebe. V humanitarnih organizacijah se na ta način praviloma ne dela."

Nekaterim občinam prizadetim krajanom še ni uspelo nakazati denarja

Tudi komika Gašper Bergant in Žan Papič sta s svojim podkastom Fejmiči, objavljenem na začetku septembra, za prizadete v poplavah v občini Luče ob Savinji zbrala dobrih 60.000 evrov, a denar do danes ni prišel v roke oškodovancev, je poročala Anja Šter. Kot je pojasnil Bergant, sta razdelitev donacij prepustila občini, ker sta menila, da občina najbolje ve, kdo bo denar najbolj potreboval. Med tistimi, ki bi morali dobiti denar, sta tudi zakonca iz naselja Strmec, ki jima je plaz odnesel hišo, v kateri sta živela 10 let. Tudi nekateri krajani zaselka Struge, ki jim je poplavilo domove, do danes od občine finančne pomoči še niso prejeli.

Med 130 poplavljenih naj bi občina 255.000 evrov, kolikor so jih zbrali na posebnem računu, razdelila čez mesec dni. Župan občine Luče Klavdij Strmičnik je dejal, da zneski ne bodo enaki, ker se bo upoštevala povzročena škoda in kaj je bilo poplavljeno, naslednje merilo bodo vloge, ki so jih posamezniki dali na občine in so popisali, kaj vse so imeli poškodovano. "Če hočemo, da je to pošteno narejeno in transparentno, je to edini mogoč način."

Družba BTC je tri dni po poplavah občini Ljubno ob Savinji nakazala 200.000 evrov za tiste, ki so v poplavah izgubili domove. Do danes, več kot tri mesece po donaciji, občina tega denarja ljudem še ni prenakazala. Kot je pojasnil župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, so se poskušali z ministrstvom za finance dogovoriti, da ta denar ljudje v celoti dobijo brez odmere dohodnine in davkov na prejemke, pa to ni bilo mogoče. "Zdaj nam je ostala možnost, da bomo ta solidarnostni sklad nakazali Rdečemu križu, ta pa bo seveda po merilih, ki smo jih zastavili na komisiji in jih je potrdil občinski svet, nakazal oškodovancem." Družinam, ki so izgubile svoje domove, bodo do konca novembra nakazali 20.000 evrov.

Nadzora nad donacijami ni imel nihče

Denar za prizadete v poplavah so zbirali manjše in večje humanitarne organizacije, lokalni nogometni klubi, kulturna društva, športniki. Obsega zbranih dobrodelnih sredstev ni mogoče določiti, zbiralcev in donatorjev je preveč. Gotovo pa gre za znesek, ki krepko presega 10 milijonov evrov, je poročal Žan Dolajš.

Vsaj tako velik izziv kot zbiranje je pošteno razdeljevanje sredstev. Na Prevaljah je bilo poplavljenih okoli 300 objektov. Renato Vastl še vedno čaka na odločitev, ali je njegova hiša, ki se je sesedla, primerna za sanacijo ali pa se bo znašla na spisku za rušenje. Povsem transparentno našteje do zdaj prejeta humanitarna sredstva. "Od Radia 1 15.000, od Karitasa 6000, od Lovskega društva Dijana 6000, okoli 30.000 evrov brez zavarovalnic."

Čeprav je denarja iz zelo različnih virov precej, ga še zdaleč ni dovolj za prenovo ali gradnjo nove hiše. Računa lahko še na humanitarna sredstva, ki jih občina Prevalje zbira na dveh ločenih računih. Za več kot 100 objektov se je skupaj zbralo 145.000 evrov, na ločenem računu za eno od družin pa je občina zbrala kar 88.000 evrov.

Je popolna pravičnost ob katastrofi takšnih razsežnosti sploh mogoča? "Mislim, da to ni mogoče, dokler v Sloveniji ne bomo dobili skupnega registra, v katerega bomo lahko humanitarne organizacije in centri za socialno delo vpogledali, koliko je kdo že dobil pomoči," pojasnjuje Bojana Špegel iz medobčinske Zveze prijateljev mladine Velenje, ki bo razdelila 100.000 evrov zbranih v akciji Velenje pomaga. Njihov cilj je pomagati tistim, ki niso bili medijsko izpostavljeni in so zato dobili manj humanitarnih sredstev. Da bi našli takšne posameznike ali družine, so za pomoč prosili občine. "In zgodilo se je, da so se prijavili tudi tisti, ki jih niso izbrali na občinah. Mi smo zdaj v težki situaciji, ker gre za družine, ki so bile tudi precej prizadete, in mislim, da ne bomo nikogar pustili čisto brez sredstev, bomo pa seveda tudi določili, koliko bodo take družine dobile."

Na nepreglednost deljenja humanitarnih sredstev opozarjajo tudi nekateri župani. "Najbolj me moti, da kot župan nimam vpogleda v razdelitev sredstev med naše občane humanitarnih organizacij. Kako se organizirati in deliti pomoč, da ni krivična in da posameznik ne dobi celotnega premoženja?" se sprašuje župan Gornjega Gradu Anton Špeh.

Kot navaja novinar Dolajš, naj bi nekatere družine, ki so v poplavah izgubile vse, prejele tudi že več kot sto tisoč evrov humanitarnih donacij. Ali bo država te zneske odštela pri zagotavljanju nadomestnih gradenj? Zbrana humanitarna pomoč ne bo vplivala na pomoč, ki jo bodo oškodovani po sklepu vlade od države prejeli v obliki nadomestnih gradenj, nadomestnih stanovanj ali odškodnine.