Ker se je po uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v začetku septembra pokazala potreba po dodatnih ukrepih, je vlada v novelo zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij. DZ jo je potrdil 10. novembra.

Predplačila lastnikom v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanj bo na podlagi podatkov ministrstva za naravne vire in prostor izvedla Finančna uprava RS (Furs). Skladno z novelo interventnega zakona bodo upravičenci prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj za izplačilo je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela 31. julija v stanovanju prebivališče vsaj ena oseba ter da objekt ni predviden za rušenje.

Sorodna novica Vsa predplačila za obnovo poplavljenih stanovanj bodo izvedena samodejno na račune lastnikov

Na Fursu so pojasnili, da bodo upravičeni lastniki poškodovanih ali uničenih stanovanj pred izplačilom prejeli obvestila o višini predplačila. Obvestila bo Furs odpremil z navadno pošiljko na naslov, ki je v davčnem registru vpisan kot naslov za vročanje. Lastniki bodo skladno z zakonom v petih dneh od prejema obvestila lahko ministrstvo za naravne vire in prostor seznanili, da predplačila ne želijo prejeti.

Ko bo jasno, kdo morda predplačila ne želi prejeti, bo Furs na podlagi tako dopolnjenih podatkov o upravičencih izvedel izplačilo predplačil. Znesek bo nakazan na transakcijski račun, ki je vpisan v davčni register upravičenca. Predplačila bodo izplačana v več tranšah, glede na datume prejetih seznamov.

Furs bo informacijo o datumu prejema seznama upravičencev ter roke, ki bodo določeni za izvedbo nadaljnjih opravil, objavil na svoji spletni strani. V primeru dodatnih vprašanj, ki so povezana z obnovo po poplavah, na Fursu potencialnim upravičencem predlagajo, da se obrnejo na številko klicnega centra za obnovo po poplavah 114, več informacij pa so objavili tudi na svoji spletni strani.

Odstranjevanje ogroženih objektov in urejanje kriznih namestitev

Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je medtem predvidena odstranitev. Osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev bo pripravila vladna služba za obnovo. V skladu z novelo bo lastnikom teh objektov država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo denarne odškodnine.

Novela poleg tega dopolnjuje institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z dosedanjim zakonom lahko krizna namestitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se ta lahko podaljša še za enkrat toliko.

Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.

Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024.

Namesto obveznega solidarnega prispevka višji davek na dohodke pravnih oseb

Novela iz zakona črta obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let.

Novela pa ohranja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Novela določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Med preostalimi rešitvami so še financiranje prevoza donirane krme, sofinanciranje kritja dodatnih stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev, metodologija določanja cen za nadomestne gradnje v okviru javnih naročil ter povrnitev škode društvom in ustanovam.