Državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je na novinarski konferenci predstavil ključne naloge v prihodnjih mesecih. Med njimi je poudaril novi predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki ga je vlada poslala v parlament in s katerim želijo med drugim pospešiti izplačila lastnikom poplavljenih stanovanjskih objektov.

Objavljen seznam z višino ocenjene škode

Predplačila za obnovo stanovanj se bodo izplačala v vrednosti 20 odstotkov škode, ki je prijavljena v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6000 evrov. Iz tega ukrepa so po besedah Šefica izvzeti tisti, ki bodo dobili nadomestno gradnjo. Vsa predplačila bodo izvedena samodejno na račune lastnikov – lastnike bo o tem obvestilo ministrstvo za naravne vire in prostor, izplačilo pa bo potekalo prek Finančne uprave RS (Furs).

"Vlada želi s tem pomagati, da bi sanacija objektov čim prej stekla," je dejal državni sekretar.

Šefic je ob tem napovedal, da bo objavljen seznam z višino ocenjene škode in zneskom predplačila, "da se bo lahko vsak lastnik seznanil z ocenjeno škodo, opozoril na morebitne napake in da se bo lahko vsak lastnik objekta odločil, ali je to predplačilo upravičeno, oz. bi ga lahko vrnil, če bi želel".

Za eno leto povrnitev stroškov preseljenim

Novela bo zagotovila tudi povrnitev stroškov prizadetim v poplavah in plazovih, ki jih imajo z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti, pri sorodnikih, prijateljih ali kje drugje. Gre za stroške za dobavljeno energijo, ogrevanje, komunalne storitve in podobno. "Ukrep je namenjen tistim, ki imajo uničene domove, kjer bivanje ni mogoče ali je potrebna dolgotrajna sanacija," je pojasnil Šefic in dodal, da bo nadomestilo veljalo za čas bivanja do enega leta z možnostjo podaljšanja. O višini bo odločala občina, kjer imajo upravičenci stalno prebivališče.

Za ranljive skupine in za starejše od 65 let je mogoča krizna nastanitev za dodaten čas, in če se po tem posameznik ne bo mogel vrniti v domače okolje, se jim bosta omogočili prednostna obravnava in nastanitev v institucionalnem varstvu.

Lokacije, kjer ne bo več mogoče živeti, določa državna tehnična pisarna

V noveli so tudi natančno določeni postopki, ki bodo izpeljani na lokacijah, kjer po presoji strokovnjakov prebivanje ne bo več mogoče. Za določitev teh objektov je na podlagi strokovnega mnenja državne tehnične pisarne pristojna vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih.

Vrednost teh nepremičnin se bo vrednotila na dan 31. 7. 2023 – torej pred poplavami, je napovedal Šefic. V službi pripravljajo shemo tega postopka, "da bo stekel hitro in učinkovito".

Ob tem je Šefic opisal še, da so imeli v preteklih dneh konstruktivne sestanke v Braslovčah, kjer so prizadeti prebivalci "postavili relevantna vprašanja", s krajani Strug pa bodo v sredo govorili geologi, ki jim bodo še enkrat pojasnili vse okoliščine glede plazov in odgovarjali na njihova vprašanja.

Poziv krajanom, naj se preselijo v varne začasne nastanitve, se je po njegovih besedah izkazal kot pravilen. Odselili so se vsi prebivalci. "V občini Luče imajo že določene možnosti za nadomestitvene gradnje, in menimo, da bi lahko postopki razmeroma hitro stekli," je dodal.

Rešitev vprašanja mulja vsaj do sredine 2024

Na Koroškem prebivalce skrbijo tudi nanosi mulja. "Reševanje vprašanja mulja je v sklepni fazi, pregledujejo se lokacije, da ne bi bilo kakršnega koli nastajanja nove škode," je na to dogovoril Šefic. V predlogu novele interventnega zakona je opredeljeno, da ima pristojno ministrstvo končni rok za popolno razrešitev vprašanja naplavljenega mulja do sredine leta 2024. "Sem optimist, da bo to izvedeno prej," je dodal.

Ministrstvo za okolje je sicer že objavilo javno naročilo za ponudnika, ki bo iz Koroške v tujino odpeljal s težkimi kovinami onesnažen mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek. Predviden je odvoz okoli 1700 ton mulja.

Za mulj, ki je določen kot nenevaren odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih, pa je bilo dogovorjeno, da ostaja v občinah in se porabi v gradbenih projektih.

Država nima pristojnosti nad zbranimi sredstvi

Ob tem se je Šefic dotaknil še vprašanj, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih glede porabe sredstev, ki so bila zbrana z dobrodelnimi akcijami. Poudaril je, da s temi sredstvi razpolagajo organizatorji posameznih dogodkov, ki se sami odločajo, komu in kdaj bodo namenili denar. "Država nad tem nima nobenih pristojnosti," je poudaril in dodal, da država razpolaga le s sredstvi, ki se zbirajo v za to namenjenem posebnem skladu.

Aktivno so se odzivali tudi med zadnjo vremensko ujmo

Glede drugih dejavnosti je Šefic povedal, da je bila vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih v zadnjih dneh veliko v stiku z občinami, prizadetimi v zadnjih neurjih. "Izkazalo se je, da je bila tokrat naša pripravljenost dobra." Direkciji za infrastrukturo in za vode sta v sodelovanju z občinami in Slovensko vojsko ter pod vodstvom civilne zaščite preprečili marsikatero škodo, ki bi lahko nastala, kar po Šefičevih besedah kaže na dobro sodelovanje.