V razpravi o tem, ali zagotavljata dovolj sredstev za delovanje Računskega sodišča, je svetovalka predsednice Računskega sodišča Nina Koščak povedala, da je višina sredstev usklajena s finančnim ministrstvom.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je dejala, da so bili pri dodeljevanju sredstev Računskemu sodišču pozorni na to, da je Računsko sodišče organ, ki ima finančno avtonomijo. S predlaganima proračunoma bo po njenem mnenju to sodišče lahko opravljalo svoje zakonske naloge.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je glede predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 spomnil na opozorila fiskalnega sveta, da letošnja devetmesečna realizacija proračuna potrjuje njihovo oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev.

Vrtovec: Je škoda izračunana "čez palec"?

Medtem je predsednik komisije DZ-ja Jernej Vrtovec iz NSi-ja problematiziral vladno oceno, da neposredna škoda in sanacija avgustovskih katastrofalnih poplav dosegata skoraj 10 milijard evrov. Državno sekretarko je kot skrbnico proračuna vprašal, "ali ni to izračunano čez palec", in izrazil bojazen, da se pri tej zgodbi ne bi ponovila sanacija bančnega sistema. Opozoril je na visoko inflacijo in na to, da zaradi višjih cen vsi živimo slabše.

Proračuna za prihodnji dve leti sta po besedah Saše Jazbec zaznamovana s poplavami. Že letos so se začela izplačila intervencijskih stroškov in predplačil za sanacijo škode. "Zato se nam je zdelo edino pravilno, da v obeh proračunih zagotovimo denar za popoplavno obnovo," je dejala in dodala, da so 320 milijonov evrov razdelili po ministrstvih, na ministrstvu za finance pa so ustvarili dodatno rezervo, da bo lahko obnova tekla nemoteno.

Oceno škode so opravili po metodi od spodaj navzgor s pomočjo aplikacije Ajda, v kateri so občine popisale škodo v vrednosti približno 2,5 milijarde evrov in po metodi od zgoraj navzdol s pomočjo metodologije PDNA (Post Disaster Needs Assessment), ki so jo razvile Svetovna banka, EU in Skupina za trajnostni razvoj pri ZN-u ter po kateri so celotno škodo in odpravo posledic ocenili na 9,99 milijarde evrov. Od tega gre po njenih besedah za približno 7,9 milijarde evrov na javni infrastrukturi in približno dve milijardi evrov na stanovanjih, v kmetijstvu in gospodarstvu.

Milijon evrov donacij

Država je za poplave doslej zbrala nekaj manj kot milijon evrov donacij, do srede pa izplačala več kot 80 milijonov evrov pomoči. Izplačala je okoli 19 milijonov evrov za izredno denarno socialno pomoč, 10 milijonov evrov Rdečemu križu in Karitasu, 32 milijonov evrov predplačil za odpravo posledic škode v gospodarstvu, 13 milijonov evrov za intervencije na vodotokih in izvedla prvo plačilo intervencijskih stroškov občinam. Na ministrstvu predvidevajo, da bo do konca letošnjega leta za okoli 500 milijonov evrov izplačil, je navedla Jazbec.

Kompleksna inflacijska zgodba

Inflacijska zgodba v Sloveniji po njenih besedah ni preprosta. Denarna in fiskalna politika morata ravnati usklajeno. "Če želi centralna banka z dvigovanjem obrestnih mer ukrotiti inflacijo, bi morala država oz. fiskalna politika temu slediti v smeri, da ne vodi preveč ekspanzivne fiskalne politike, torej da ne povečuje javne porabe. Smo v zelo težkem položaju, saj država po poplavah želi pomagati ljudem," je opisala.

Vlada je za obvladovanje inflacije uvedla ponovno regulacijo drobnoprodajnih cen naftnih derivatov in regulirala ceno elektrike. Ne more pa ukazati trgovcem, po kakšni ceni naj prodajajo hrano, je dejala in ocenila, da ukrep spremljanja košarice nekaterih živil ni nujno neučinkovit. Vlada ob tem odklanja pozive za usklajevanje plač in transferjev z inflacijo, ker je to potem začaran krog. Zato skuša pomagati najbolj ranljivim s ciljanimi ukrepi, je še povedala.