Vlada je na tretji seji v tednu dni obravnavala izhodišča za pripravo nadaljnjih interventnih ukrepov in potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. "Z njim bomo zagotovili 520 milijonov evrov za hitro in učinkovito odpravljanje posledic uničujočih poplav in nudili pomoč prizadetim," je sporočil minister za finance Klemen Boštjančič. "Naj poudarim, da dodatno zadolževanje državnega proračuna za to ne bo potrebno, sredstva za odpravljanje posledic poplav pa bomo skrbno porabili," je dodal.

Na ministrstvu za finance bodo odprli nov podprogram sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Kot je dejal Boštjančič, bo 300 milijonov evrov zagotovljenih s prenosom pravic porabe iz podprograma upravljanje finančnega premoženja, kjer so pripravljena predvsem sredstva za dokapitalizacijo družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, Boštjančič je omenil elektrodistributerje.

Sorodna novica Odpravljanje posledic. Dobrodelne akcije – pred zbiranjem preverite, kaj se potrebuje.

Preostala sredstva, torej 220 milijonov evrov, s katerimi vlada povečuje odhodke državnega proračuna, pa bodo zagotovljena z zmanjšanjem sredstev na računu državnega proračuna. "220 milijonov, s katerimi povečujemo odhodke proračuna, bo seveda vplivalo na nekoliko višji primanjkljaj v proračunu za leto 2023," je dejal minister. "To so sredstva, za katera ocenjujemo, da bodo za odpravo posledic poplave potrebna v letošnjem letu, za toliko se povečuje primanjkljaj. S 4,5 odstotka se primanjkljaj s tem odstotkovno povečuje na 4,9 odstotka," je pojasnil.

"300 milijonov, ki pa so na računu finančnih terjatev in naložb, pa najverjetneje v tem letu ne bomo porabili, ampak bomo predvidoma pozneje, čez leto, ta sredstva prenesli na zunajproračunski sklad, ki ga bomo ustanovili. Tako predvidevamo, da ta sredstva ne bodo povečevala primanjkljaja," je dejal finančni minister. Dodatna sredstva, ki bodo v prihodnjih letih zagotovo še potrebna, bodo po besedah ministra zagotovljena iz različnih virov, velik poudarek pa bo tudi na donacijah.

Boštjančič je ob tem poudaril, da pri rebalansu "nikakor ne gre za kakšno lahkotno računovodsko premetavanje številk". "Ta sredstva smo zagotovili z velikimi napori, ker se zavedamo razsežnosti in nujnosti takojšnje pomoči. Gre za tehten premislek, kako lahko najhitreje in najučinkoviteje država zagotovi kar se da obsežno pomoč," je dejal.

Za letos predvideni projekti se z rebalansom ne bodo ustavljali, je zagotovil. Izjema je morda del investicij, predvsem gradbenih, je dodal. Prav tako vlada za zdaj ne namerava zviševati zgornje meje skupnih odhodkov proračunov za prihodnji dve leti, o katerih usklajevanja potekajo prav zdaj. "Bodo pa morali posamezni resorji upoštevati realnost poplav in preoblikovati svoje prioritete," je še dejal Boštjančič.

Sredstva za odpravljanje posledic mogoče nakazati tudi v proračun

Minister Boštjančič se je zahvalil tudi vsem državljankam in državljanom, ki so izrazili interes, da bi donirali sredstva za odpravo posledic poplav v državni proračun. Finančno ministrstvo je odprlo za ta namen posebno proračunsko postavko, kjer zbirajo donirana sredstva podjetij in državljanov.

"Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, bodo lahko uveljavljale dodatno davčno olajšavo za donacije za celoten znesek denarnih nakazil. Zakon začne veljati jutri. Olajšava velja za vsa nakazila do 31. decembra letos," je sporočil Boštjančič. Ob tem je poudaril, da bodo vsa zbrana sredstva namenjena izključno odpravi posledic poplav.

Državni svetniki zavrnili predlog odložilnega veta

Potem ko je DZ v torek potrdil novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, je državni svet na izredni seji soglasno zavrnil predlog odložilnega veta na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in s tem omogočil čimprejšnjo uveljavitev sprememb.

"Z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je v zakonodajno proceduro vložila vlada, se želijo preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države in omogočiti hitro izvajanje nujnih ukrepov pri odpravi posledic hudih naravnih nesreč, ki so prizadele širše območje Republike Slovenije v letošnjem letu," so po seji sporočili iz državnega sveta.

Pristojna komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog podprla in pozdravila predlagane zakonske rešitve in napovedane dopolnitve predloga zakona, namenjene vzpostavitvi takojšnje in nujne pomoči ljudem, gospodarstvu in kmetijstvu.

Sorodna novica DZ: Vseh 79 navzočih poslancev je glasovalo za novelo zakona o odpravljanju naravnih nesreč

DZ preprečil možnost referenduma

Poslanci so na izredni seji s 53 glasovi za in brez glasu proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V poslanskih skupinah so predlog podprli, da bi pomoč po katastrofalni povodnji hitreje prišla do tistih, ki jo potrebujejo. Predlog sklepa je v DZ vložila vlada.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je v imenu predlagatelja sklepa pojasnil, da ustava namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Na podlagi sprejetega sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma bo zakon po napovedih že danes objavljen v uradnem listu, kar bi pomenilo, da bi veljati začel že s petkom.