Na programu vladnega obiska so dopoldne posamezni dogodki ministrstev v različnih krajih regije, popoldne pa bo v Žalcu srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji, ki so jo avgusta prizadele poplave in plazovi. Sledila bo še seja vlade, prav tako v Žalcu. Premier Robert Golob si bo skupaj z županom Braslovč Tomažem Žoharjem najprej ogledal možno lokacijo za nadomestne gradnje za prizadete v Letušu, v Rakovljah.

Glede na to, da občine tega dela države še niso prejele denarja za povrnitev intervencijskih stroškov po avgustovski ujmi, veliko je tudi neznank glede reševanja stanovanjske problematike, so pričakovanja velika. Vse to je bilo razbrati iz pričevanja številnih, ki jih je Prvi program Radia Slovenija gostil v terenskem studiu v Mozirju.

V srednem intervjuju je hidrolog Rok Fazarinc najprej predstavil vlogo sveta za vode in obnovo po avgustovski ujmi. V pogovoru je orisal tudi aktualno stanje na terenu, kje se zatika in kje je opazen sanacijski napredek. "Če bi bil v koži domačinov, bi bil skeptičen oz. slabe volje, ker vse poteka tako počasi. Nekatere stvari ne grejo naprej, kot recimo ta plaz nad zaselkom Struge. Ne le ljudje, tudi mi še ne vemo, kaj narediti. Opraviti je treba obsežne raziskave plazu, da se bomo lahko odločili, in to bomo najbrž videli šele konec leta," je dejal.

V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so ob pomoči požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo, ali se bodo lahko vrnili domov ali se bodo morali preseliti. "Po dveh mesecih je stanje nespremenjeno. Sami bi se lotili sanacije, vendar so nam prepovedali. V soboto pride vlada in od tega obiska imamo velika pričakovanja, zato smo grožnje z zaprtjem ceste zamrznili," je ob obisku terenske ekipe povedal Božo Robnik.

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je sicer v petek ob obisku Strug pojasnil, da vasi grozi plaz, ki je zelo nevaren, zato ocenjuje, da bi se morali prebivalci preseliti na začasne lokacije. Poudaril je, da gre za začasno, ne pa trajno rešitev, je pa krajanom predlagal, naj premislijo tudi o tem, da bi se za stalno preselili z območja, ki predstavlja določeno stopnjo nevarnosti. Gre za približno deset stanovanjskih objektov.

V tem smislu so krajanom predstavili rešitev, ki se pripravlja v okviru zakona o obnovi in razvoju. Postopek še ni dorečen, šel pa bi v smeri, da se izvedejo cenitve poškodovanih objektov, potem pa bi ljudje sami izbrali, ali se bodo preselili, vložili sredstva v nadomestno gradnjo oz. se odločili kako drugače, je še povedal Šefic.

V sredo so sicer poslušalci spoznali različne, še ne slišane zgodbe domačinov, ki jih je prizadela ujma. Krajani Trbiža nad Ljubnim so morali zapustiti svoje domove, saj ti niso več primerni za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje. "V petih sekundah je bilo vsega konec," tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj, in ne pred dobrima dvema mesecema.

Občina Ljubno v Zgornji Savinjski dolini je bila ena od najbolj prizadetih občin v poplavah v začetku avgusta. Tam so plazovi in povodenj popolnoma uničili ali pa močno poškodovali deset hiš, zalita je bila tamkajšnja poslovna cona, med drugim podjetje KLS, ki je eno od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. Zaradi njihovega zaprtja se je močno zmajala celotna evropska avtomobilska industrija. Samo Mirnik, izvršni direktor podjetja, je poudaril, da jim je na začetku meseca uspelo zagnati del proizvodnje, na stare obrate pa bodo prišli šele čez nekaj časa.

Veliko škode je tudi na cestni, komunalni in drugi infrastrukturi. Ribiški turizem, ki se je v zadnjem obdobju v tem delu države razcvetel, je na tleh, poškodovana je bila tudi tamkajšnja skakalnica. Domačini pa niso sedeli križem rok, ob pomoči prostovoljcev so sanirali poškodbe na objektih. To je potrdil Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem. Škode na skakalnici je bilo za 250.000 evrov. Zaradi hitre sanacije tekme v različnih kategorijah, tudi za svetovni pokal, niso ogrožene.

Terenska ekipa je obiskala tudi osnovno šolo Šmartno ob Dreti, ki je podružnična šola Osnovne šole Nazarje. Tam je bilo več kot meter vode in mulja, ob pomoči številnih domačinov so zaposleni očistili šolske in vrtčevske prostore, kljub temu pa lahko pouk poteka le v zgornjem nadstropju. Sanacijska dela potekajo, bo pa vseeno trajalo še nekaj časa, da bodo lahko vnovič uporabljali vse prostore.