Gospodarski minister Matjaž Han je po sestanku z župani občin savinjske in koroške regije, ki jih je 4. avgusta prizadela ujma, dejal, da se z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek zavedata, da je po prvem koraku države treba hitro narediti tudi naslednje korake in da je bil zato namen sestanka prisluhniti županom. Srečanje je po njegovih besedah dalo dobre rezultate. Med drugim je bil namen sestanka pogovor o tem, kaj se dogaja s cenami izvajalcev gradbenih del, potem ko so ti zelo iskani pri izvedbi najprej intervencijskih in v nadaljevanju tudi sanacijskih del po ujmi.
Po ujmah v Ljubljani vzpostavljena državna tehnična pisarna
"Prva naloga Državne tehnične pisarne bo vpogled v stanje na terenu, na podlagi katerega bo lahko pripravila operativni načrt za nadaljnje aktivnosti in lokacije izpostav," so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah, ki jo vodi Boštjan Šefic, se je seznanila tudi z razpisom za pomoč pri sanaciji vodotokov, ki ga je izdala direkcija za vode. Ta je ob tem izpostavila, da se število delovišč povečuje, danes jih je že 173.
"Danes smo skupaj ugotovili, da ta trenutek ni težava cena gradbenih del, da je v tej fazi ni treba regulirati. Seveda vsi skupaj spremljamo cene in župani skušajo zadeve posamezno reševati," je po srečanju v izjavi medijem dejal minister Han. Župane je obvestil tudi, da je tržni inšpektorat pregledal cene po trgovinah z gradbenimi materiali in da inšpekcija pri tem ni ugotovila nobenih nepravilnosti in nobenih dvigov. "Seveda gre za vzorčen pregled. Tako da nimamo neke osnove za kakršno koli regulacijo," je dodal minister.
Tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je po sestanku dejala, da je na neki način vesela, da so na sestanku danes slišali, da "v večini cene gradbenih storitev niso velik problem". "Tam, kjer kdo ima težavo, bomo skušali individualno pomagati. In enako z zagotavljanjem dodatnih gradbenih ekip. Tisti župani, ki čutijo, da bi bilo treba na terenu imeti več ekip, se bodo povezali z nami in bomo skupaj preverili, kako in kaj jim lahko pomagamo," je dejala ministrica.
Opozorila, da so se špekulacije na trgu že začele
Gostitelj srečanja, župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, pa je poudaril, da so se na trgu že začele špekulacije cen, in dejal, da so se dogovorili, da se bodo župani skušali povezati in regulirati cene, da bi bile te kolikor toliko običajne.
Tudi župan Občine Gornji Grad Anton Špeh je ocenil, da je nujno treba do petka uskladiti cene, da bodo vedeli, kako plačevati izvajalce. Ti so namreč vse od začetka ujme delali s polno paro in nihče se ni spraševal za cene. Hkrati je Špeh omenil tudi vprašanje, kdo bo v prihodnje prevzel vodenje del v vodotokih in na cestah, ali je to koncesionar ali lahko občine še naprej same delajo, in kakšne bodo cene tu v prihodnje.
Ministrica Bratušek je sicer županom vnovič dejala, da kot kaže za zdaj, obstoječih infrastrukturnih projektov, ki so torej že v teku, ne bo treba ustavljati. "To se mi je zdelo pomembno jim povedati, ker zdaj pripravljamo proračun za leti 2024 in 2025 in sem jih že danes prosila za razumevanje, če kakšnega novega projekta, ki je prej bil v proračunu za leto 2024, zdaj po novem ne bo, saj je logično, da moramo najprej pomagati območjem, ki so bila poplavljena," je dejala ministrica.
Župani omenili več perečih težav, vezanih na vodotoke in gozdove
Minister Han pa je županom povedal tudi, da bodo tam, kjer se projekti v lokalni turistični infrastrukturi ne bodo mogli izvesti, roke za izvedbo prestavili. Glede drugih na sestanku predstavljenih perečih težav, vezanih na vodotoke in gozdove, pa je dejal, da jih bosta z ministrico prenesla vladi.
Župani so namreč povedali, da so na sestanku pogrešali tudi nekatere ostale ministre, da bi se z njimi pogovorili glede drugih perečih težav, predvsem so opozorili na težave zaradi neurejenih vodotokov in plazov. Na splošno pa so župani, ki so podali izjave za medije, pogovore z ministroma ocenili kot dobre, ukrepanje države pa hitro.
Župan Občine Prevalje Matic Tasič pa je med drugim izrazil obžalovanje, ker je, kot je dejal, izvedel, da v prihodnje ne bodo imeli več na voljo pomoči tujih vojsk, ki pa bi jo vsaj še nekaj časa potrebovali.
Postavljanje mostu čez Dreto
Minister za obrambo Marjan Šarec in njegov hrvaški kolega Mario Banožić sta si v Lačji vasi v občini Nazarje ogledala postavljanje montažnega mostu, ki ga tam čez reko Dreto postavlja hrvaška vojska in s katerim bodo začasno nadomestili most, porušen ob avgustovskih poplavah. Oba sta ob tem izrazila pomen medsebojnega sodelovanja in pomoči.
Po besedah hrvaškega obrambnega ministra Banožića gre za 27 metrov dolg in tri metre širok most z nosilnostjo 42 ton na os. Z njim bodo pomagali tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave, da bodo lahko prek njega opravljali vsakodnevne obveznosti.
Most lahko v Lačji vasi po besedah hrvaškega ministra ostane, kolikor dolgo bo treba oziroma dokler ne zgradijo novega. Poudaril je še, da je prvič, da bo tak most postavljen zunaj meja Hrvaške.
Most je sicer hrvaška vojska začela postavljati v nedeljo, končan bo v sredo. Nato ga bodo preizkusili, za vozila in pešce pa ga bodo predvidoma odprli v četrtek.
Po besedah ministra Šarca je most vitalnega pomena za tamkajšnjih 130 prebivalcev, ki so jih prizadele poplave, posebej ker se mnogi od njih ukvarjajo s kmetijstvom. Spomnil je, da je bilo v Sloveniji v poplavah porušenih veliko mostov, pri čemer jim jih je veliko že uspelo nadomestiti z začasnimi.
Do konca septembra na območju Savinjske in Koroške v okviru mednarodne pomoči predvidena postavitev še šestih mostov
"Do konca septembra naj bi bilo postavljenih še šest mostov v okviru mednarodne pomoči, ki prihaja iz Hrvaške, Češke, Švedske in Poljske," je dejal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje (URSZR) Leon Behin. Vsi mostovi bodo postavljeni v Savinjski dolini in na Koroškem.
Pojasnil je še, da je pomoč v okviru evropskega mehanizma na področju civilne zaščite mišljena kot prva pomoč za prvo intervencijo po naravni nesreči in da ni običajno, da bi enote v drugi državi pomagale tako dolgo, kot pomagajo v Sloveniji. Obenem pa je s koncem aktivacije državnega načrta čas intervencije prešel v fazo sanacije, sanacija vodotokov pa je znova v pristojnosti direkcije za vode.
"Z uveljavitvijo interventne zakonodaje je odprta tudi možnost direkciji za vode za najem večjega števila izvajalcev za vzdrževanje vodotokov in po naših informacijah aktivnosti za to že tečejo," je še dejal Behin.
Kmetom poziv k oddaji vlog za solidarnostno pomoč
Rok za oddajo predhodne ocene škode po avgustovskih neurjih pa je podaljšan do srede, in sicer do konca dneva, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade. Predhodna ocena škode je potrebna zato, da bodo lahko občine v skladu z zakonom o odpravi naravnih nesreč dobile predplačilo v višini 40 odstotkov. Rok je bil sprva postavljen za 1. september, a so imeli v več občinah težave, saj je škoda res obsežna.
Janković: Od države pričakujemo, da se prednostno loti urejanja Save
Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci, kjer so predstavili tudi potek sanacije po poplavah v Sneberjah, izrazil pričakovanje, da se država prednostno loti urejanja Save. Za sanacijo objektov in infrastrukture pa bo občina poskrbela sama. Prebivalci 56 objektov so praktično že sklenili dogovore z izvajalci, je dejal.
Kot je pojasnil župan, si je hidrolog Rok Fazarinc po dogovoru z Mestno občino Ljubljana (MOL) ogledal Savo na območju Sneberij in pripravil predlog zaščitnih ukrepov, na podlagi njegovih ugotovitev pa se bodo ta teden sestali s predstavniki Direkcije RS za vode in dogovorili o ukrepih. Znova je zatrdil, da bo glede na večjo škodo v drugih delih države MOL, kjer so po njegovih besedah "dobro šli skozi", sam poskrbela za sanacijo objektov in infrastrukture, edina prošnja državi pa je, da se prednostno loti urejanja Save.
V Ljubljani so sicer komisije že opravile popis škode, te je za sedem milijonov evrov, od tega štiri milijone na bivalnih objektih, je navedel župan.
Janković je spomnil, da je njihovo izhodišče za pomoč, da prebivalci prejmejo sredstva za sanacijo bivalnih prostorov, v katerih živijo, in da sredstev ne morejo dobiti za črne gradnje. K donaciji sredstev so pozvali podjetja, ki delujejo v Ljubljani, obljubljenih imajo za 1,7 milijona evrov sredstev, od tega je 800.000 evrov že nakazanih na račun Zveze prijateljev mladina Ljubljana Moste - Polje, ki bo sredstva razdelila prebivalcem. Obljubljeni znesek pa še ni dokončen, saj odgovore nekaterih podjetij po županovih navedbah še pričakujejo.
Gospodinjstva z do 1500 evrov mesečnega prihodka bodo upravičena do 75-odstotnega kritja stroškov del, ostali pa do 50-odstotnega, kar pomeni, da bodo prejela 15.000 oziroma 10.000 evrov. Z devetimi ponudniki izvajalcev del so se namreč dogovorili za enotno ceno 20.000 evrov na bivanjsko enoto. Pri tem so prebivalci s sedmimi ponudniki praktično že sklenili dogovore za sanacijo, torej za skupaj 56 objektov, je danes pojasnil Janković.
Rdeči križ prejel 5500 vlog za pomoč prizadetim v poletnih ujmah
Pri Rdečem križu Slovenije (RKS) zadnjih deset dni aktivno pregledujejo prejete vloge za razdelitev 5,5 milijona evrov finančnih sredstev, ki so jih prejeli od vlade za pomoč prizadetim v poletnih ujmah. Doslej so prejeli 5500 vlog. Pristojne komisije bodo do konca tedna končale svoje delo, v začetku prihodnjega tedna pa sledijo izplačila.
Iz RKS so sporočili, da so sicer do vključno ponedeljka zbrali 2,8 milijona evrov finančnih sredstev, ki so jih donirali posamezniki oz. pravne osebe. Med prebivalstvo so razdelili za več kot 315.000 evrov materialne pomoči, nadaljujejo pa tudi z razdeljevanjem vrednostnih kartic tistim, ki so jih julijska neurja in avgustovske poplave prizadeli in jim otežili življenje. Skupno bodo razdelili za 900.000 evrov vrednostnih kartic.
Ob tej priložnosti svetujejo vsem, ki so jih prizadela nedavna neurja, da se obrnejo na najbližje območno združenje Rdečega križa in zaprosijo za to obliko pomoči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje