Avgustovsko ujmo je fiskalni svet označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, da bi se izognili prihodnjim podobnim dogodkom, bo zahtevala večletna prizadevanja tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

"Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do zdaj sprejete ukrepe kot prenagljene," so navedli. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki in se Slovenija že zdaj spoprijema s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi ob ohlajanju gospodarske aktivnosti.

"Po oceni fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi lahko s preoblikovanjem prioritet iskali rezerve pri načrtovanih odhodkih," so navedli.

Letos do avgusta v državnem proračunu 735 milijonov evrov primanjkljaja

Fiskalni svet je sicer v okviru redne mesečne informacije sporočil, da je imel državni proračun do konca avgusta v letošnjem letu 8,22 milijarde evrov prihodkov in 8,96 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj je tako znašal 735 milijonov evrov. Odhodki za blažitev epidemije so znašali 161 milijonov evrov, za blažitev draginje pa 479 milijonov evrov. Primanjkljaj brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije in draginje je znašal 95 milijonov evrov. "Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v istem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. 'očiščeni' saldo, brez interventnih ukrepov, pa se je po lanskem presežku v istem obdobju poslabšal za 563 milijonov evrov," so sporočili s fiskalnega sveta.

Sorodna novica Golob napovedal obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka

Prihodki od davka na dodano vrednost so glede na lanskih prvih osem mesecev porasli za 3,9 odstotka, na 3,28 milijona evrov, trošarine za 15,4 odstotka, na 1,10 milijarde evrov, dohodnina za 7,4 odstotka, na 1,04 milijarde evrov. Upadli pa so prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-15,7 odstotka na 968 milijonov evrov), iz EU-sredstev (-11,4 odstotka, na 539 milijonov evrov) in nedavčni prihodki (-7,7 odstotka, na 470 milijonov evrov).

Pri odhodkih so odhodki za subvencije porasli za 40,3 odstotka, na 566 milijonov evrov, in za naložbe za 20,1 odstotka, na 771 milijonov evrov, stroški dela so bili višji za 11,1 odstotka in so znašali 2,75 milijarde evrov. Izdatki za obresti so bili s 513 milijoni evrov višji za devet odstotkov.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili nižji za 0,7 odstotka, znašali so 1,28 milijarde evrov. Izdatki za blago in storitve so se znižali za 5,1 odstotka, na 881 milijonov evrov, plačila v proračun EU za 9,4 odstotka, na 434 milijonov evrov, drugi odhodki pa za 19,5 odstotka, na 646 odstotkov, fiskalni svet navaja podatke ministrstva za finance in lastnih preračunov.

Drugi rebalans v zadnjih štirih mesecih omogoča visok primanjkljaj

"Medletno poslabšanje 'očiščenega' salda je zlasti posledica stagnacije prihodkov po njihovi visoki lanski rasti, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb in sredstev EU-ja ob visoki osnovi iz lani. Občutno nižja je rast prihodkov od DDV-ja zaradi umirjanja povpraševanja. Rast 'očiščenih' odhodkov (brez interventnih ukrepov) je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka in je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora ter višjih transferjev v sklada socialnega zavarovanja," pojasnjuje fiskalni svet.

Sorodna novica Po prvi letni oceni se je BDP zvišal za 2,5 odstotka, bistveno manj od prvotnih napovedi

Kot pravi, realizacija v osmih mesecih potrjuje njegovo oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za letos namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj za 2,4 milijarde evrov. To bi bilo eno milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat toliko kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije.

"Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij," so zapisali.

Glede precejšnjega popravka podatka o rasti bruto domačega proizvoda v lanskem letu – statistični urad je oceno znižal s 5,4 odstotka, na 2,5 odstotka – fiskalni svet pravi, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, "vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik". Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določena prizadevanja za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni fiskalni svet.