Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin zahteva opustitev predvidene trase in preusmeritev ceste izven strnjenih pozidav. Zatrjuje, da v razvitem svetu ne gradijo avtocest tik ob naseljih ali celo skozi njih. Poziva k zaščiti prebivalcev, njihovega zdravja, premoženja in okolja. Zavzema se za ohranitev najkakovostnejše plodne zemlje, po kateri bi potekala predvidena trasa. Opozarja na nevaren mehak teren s podvodnimi tokovi in na nepredvidljivo naravo reke Badaševice, ki je območje večkrat poplavila.

Državni prostorski načrt za cesto do meje s Hrvaško so javno razgrnili leta 2016. V Civilni iniciativi so takrat zato, ker bi trasa potekala preblizu naselij, proti njej zbrali 330 podpisov. Nato so jih letos spomladi, ko sta se pristojni ministrstvi opredelili do pripomb, zbrali še dodatnih 400, pri čemer njihovo zbiranje še ni končano, je na današnji novinarski konferenci povedala ustanoviteljica iniciative Jasna Arko.

Iniciativa je pozvala občino Koper oz. državne inštitucije, naj se pripravi zbor krajanov Krajevne skupnosti Škocjan, na katerem naj pristojni natančno predstavijo načrte. Iz medijev so namreč izvedeli, da so se zadeve na tem projektu po šestih letih znova začele premikati. A okoliščine so se v tem času spremenile in v iniciativi ocenjujejo, da z vstopom Hrvaške v schengensko območje na tem območju ne bo več takšnih zastojev na mejnih prehodih, kot nastajajo danes.
Civilna iniciativa si ob tem prizadeva, da bi v postopku postala stranski udeleženec. Da bi to dosegli, so se povezali z okoljevarstveno organizacijo Rovo, s katero bodo sodelovali tudi v morebitnih sodnih postopkih, je povedala Jasna Arko. Kot je povzela, so doslej od pristojnih ministrstev glede projekta dobili le seznam gradiv o tem projektu in še to ne v celoti.

Bržan: Treba je upoštevati tudi druge občane

Koprski župan Aleš Bržan je v odzivu poudaril, da je bila občina stranski udeleženec v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Na njeno pobudo so umaknili načrt bencinske črpalke v Bertokih. Občina je predlagala vkop ceste skozi Šalaro, na ministrstvu so kot kompromisno rešitev vnesli v načrt nadkritje te ceste. Občina želi še, da bi vplivno območje gradnje, na katerem bodo preverjali morebitno škodo na stavbah, razširili na celotno Šalaro.

"Ob vsem razumevanju krajanov Šalare in okolice, ker je ta poseg velik in moteč ter vzbuja ogromno strahov, mora občina gledati na širšo sliko," je poudaril Bržan. V drugih krajih so namreč prizadeti zaradi gneče na cestah, ki je posledica tranzitnega prometa, in prav zaradi tega so cesto začeli načrtovati, je pojasnil.

Kot je dejal Bržan, so mu predstavniki Darsa rekli, da se trase v tej fazi postopka ne spreminja več. Za koliko časa bi sprememba zamaknila gradnjo ceste, ne more napovedati, a je spomnil, da so prve skice te trase nastale že v 70. letih prejšnjega stoletja. "Hitro se lahko kaj premakne za več kot desetletje," je opozoril.

A v civilni iniciativi vkopani cesti nasprotujejo, saj bi to pomenilo postavitev razmeroma visokega hriba, kar bi po njihovem vplivalo na delovanje ekosistema. Takšno rešitev so označili za slabo.

Župan je medtem obljubil, da bodo z občine korektno posredovali civilni iniciativi vse informacije o poteku projekta. "Nismo vsi na isti strani, ampak ciljamo na to, da bomo vsi živeli bolje," je sklenil Bržan.

Ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo sta se spomladi po skoraj šestih letih opredelili do pripomb istrskih občin na državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Dragonja. Predloga občin za alternativno traso z gradnjo predora Baredi nista upoštevali, v prvi vrsti zaradi preobremenitve predora Markovec in posledičnih zastojev.