Zakupnikom jih bodo ponudili na izbiro in ti bodo morali, če bodo hoteli nadaljevati dejavnost, neustrezne pomožne objekte, ki jih uporabljajo zdaj, uskladiti s predpisi ali pa jih podreti in nadomestiti z novimi.

Marsikatera kažeta na izolskem podeželju je postavljena v nasprotju s predpisi. Zlasti moteči so primeri v tako imenovanem amfiteatru nad mestom, ki kazijo zaščiteno krajino, in hišice, v katerih so si ljudje uredili bivališče, namesto da bi v njih hranili orodje. Na občini si že dalj časa prizadevajo, da bi tako prakso zajezili in izkoreninili, kar je seveda tudi v interesu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri tem nameravajo vztrajati, pojasnjuje vodja urada za prostor in nepremičnine Marko Starman.

V želji, da bi zakupnikom in lastnikom kmetijskih zemljišč v prihodnje olajšali postopek pridobivanja soglasij za postavitev lop, so se povezali s fakulteto za arhitekturo in se dogovorili za nekaj vzorčnih pomožnih objektov, med katerimi bodo izbrali najbolj reprezentativne. Kot pravi Starman, so se odločili za proaktiven pristop: "Da ponujaš možnosti, s katerimi se že vnaprej uskladiš s tistimi, ki bodo na koncu soglasodajalci."

Problematika presega občinske meje. "Tukaj je tudi prostor za sodelovanje med občinami na tem področju. Morda tudi za kakšne projektne rešitve. Ko človek vzame v zakup določeno zemljišče, dobi zraven še čisto konkreten projekt, taka je konkretna kažeta, po teh navodilih jo naredi in v tej zgodbi z nikomer ne boš imel težav."

Če bo potrebno, bodo merila za kažete vpisali tudi v občinski prostorski načrt, dodaja Starman. Tega naj bi sprejeli do konca letošnjega leta.