Minister Kumer meni, da bi izvzem omenjene hitre ceste povzročil neenakopravnost in vodil v razpad enotnega sistema, saj bi se podobne zahteve zagotovo pojavile še v drugih krajih po Sloveniji. Poslanka Hot, ki prihaja iz Pirana, je v svoji pobudi zapisala, da je gradnja hitre ceste pomenila priložnost za razbremenitev cest v slovenski Istri tranzitnega in dnevnega prometa, vendar zaradi "neposrečenega" vinjetnega sistema ogromno voznikov po njenih besedah še vedno uporablja lokalne in regionalne ceste skozi obalna naselja.

Minister je v odgovoru spomnil, da so bili z vzpostavitvijo vinjetnega režima cestninjenja vzpostavljeni pogoji enake obravnave vseh uporabnikov slovenskega omrežja avtocest in hitrih cest. Dejal je, da bi kakršna koli sprememba, ki bi bila omejena na posamezne predele države, povzročila neuravnotežen položaj.

"Vzpostavitev kakršnih koli izjem bi zelo verjetno vodila v razpad enotnega vinjetnega sistema cestninjenja, saj bi se tovrstne težnje po določitvi izjem iz različnih razlogov pojavile tudi v drugih predelih države, ki so z vidika razvoja turizma prav tako pomembni," je zapisal.
Opozoril je tudi na izboljšanje prometne varnosti, saj se je po uvedbi vinjetnega sistema v Sloveniji več voznikov odločilo za vožnjo po avtocestah. Poudaril pa je tudi ugodnosti, ki jih je prinesla uvedba elektronske vinjete v času prejšnje vlade.

Ministrstvo zavrača očitek

Zapisal je tudi, da na ministrstvu zato težko sprejmejo očitek, da vinjetni sistem cestninjenja negativno vpliva na lokalno okolje ter povzroča škodo obalnemu gospodarstvu in turizmu.

A v lokalnem okolju se pojavljajo opozorila, da je na omenjeni hitri cesti težko srečati avtomobil iz Trsta ali iz hrvaške Istre, saj vozniki iz sosednjih regij za dnevne izlete raje uporabijo vzporedne lokalne ceste, kot da bi plačali tedensko vinjeto za nekaj minut vožnje po hitri cesti. Predvsem ob koncih tedna zato pogosto nastane gneča.

Ministrstvo za infrastrukturo je že v preteklih letih večkrat izrazilo nenaklonjenost pobudam za izvzem hitre ceste Škofije–Jagodje iz vinjetnega sistema. Je pa podobna pobuda pred leti uspela Mestni občini Maribor.

Od 1. januarja 2020 tako vozniki osebnih vozil za vožnjo po hitri cesti med Pesnico in Teznim ne potrebujejo več vinjet. Še naprej pa je na tej prometnici, po kateri je pred izgradnjo avtocestne obvoznice okoli Maribora potekal ves promet proti Pomurju in avstrijski meji na Šentilju, v veljavi cestninjenje tovornih vozil.