Stari del piranskega pokopališča, obdan s kamnitim zidom, so v register kulturne dediščine vpisali že pred leti. To pa ne zagotavlja posebne zaščite za nobeno grobnico ali spomenik, zato želijo varovanje pokopališča razširiti z razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena. Foto: Kraji.eu
Stari del piranskega pokopališča, obdan s kamnitim zidom, so v register kulturne dediščine vpisali že pred leti. To pa ne zagotavlja posebne zaščite za nobeno grobnico ali spomenik, zato želijo varovanje pokopališča razširiti z razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena. Foto: Kraji.eu

Piransko pokopališče, ki je pred šestimi leti zaznamovalo 200. obletnico, s svojo izvirno podobo spada med najstarejša mestna pokopališča na Obali. Tam so pokopane piranske plemiške in meščanske družine, pa tudi številne znane osebnosti, ki so sooblikovale večkulturni prostor Pirana in širše regije. Med njimi so slikar Herman Pečarič, režiser František Čap, zgodovinar Antonio Sema, operna pevka Rita Pierobon.

Del pokopališča je že vpisan v register kulturne dediščine, zdaj pa bo kot kulturni spomenik lokalnega pomena zaščitena njegova celotna podoba. Ta med drugim vključuje grobna polja, cerkev, mrliško vežico, vhode, stopnišča in druge okrasne arhitekturne elemente. Spomenik bo upravljalo javno podjetje Okolje. Denar za njegovo vzdrževanje mora zagotoviti občina.

Ko bo odlok o razglasitvi dokončno potrjen, bo občinski svet v letu in pol moral sprejeti še načrt o upravljanju spomenika. Odlok bo tudi podlaga za pridobivanje evropskih sredstev in sodelovanje v Združenju kulturno pomembnih evropskih pokopališč.