Kritični so predvsem do namestitve pripornika v sobo za osamitev brez ustrezne odločbe. V koprskem zaporu pravijo, da odločbe niso izdali, saj je bil to poseben ukrep, s katerim so želeli zagotoviti varnost pripornika zaradi njegovih samomorilnih nagnjenj.

Za pripornika, ki je v tej sobi ponoči spal mesec dni, pa odločba po mnenju direktorja zapora ni bila potrebna: "Tukaj je šlo za drugo situacijo, ki lahko traja več tednov," je dejal direktor koprskega zapora Dušan Valenčič.

V Uradu varuha človekovih pravic menijo drugače, zapisovati bi se morali tudi denimo odhodi na stranišče in zahteva po pijači. "On je zatrjeval, da mu to ni bilo omogočeno. Omogočeno mu je bilo šele, ko je moral za to posebej zaprositi," je dejal namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih.

"V enem primeru je prišlo do kratkega stika pri vodi, ampak samo v enem primeru v celem mesecu," je poudaril Valenčič.

Pripornika so namestili v sobo z videonadzorom in lučjo po priporočilu psihiatra, saj je v obdobju 14 dni dvakrat ponoči poskušal storiti samomor. Sprva se je strinjal, pravi direktor. "Po treh tednih je izrazil nestrinjanje, pa smo rekli, da počakamo do prve ambulante psihiatra," pojasnjuje Valenčič.

Ukrep so odpravili istega dne, ko se je za dogajanje začel zanimati Varuh. Ta še ugotavlja, da videnadzor ni bil dovolj, saj se je pripornik nekega jutra zbudil "z zanko okoli svojega vratu," je dejal Šelih. "Ko je odkril deko, je videl, da je imel zanko iz majice okrog vratu. Ampak to ni nič posebnega," je dejal Valenčič in dodal, da v tej sobi skoraj zagotovo ni mogoče storiti samomora. V Uradu pa še opažajo, da bi pripornik moral dobiti posebno oblačilo, spal pa je v spodnjem perilu. Valenčič je na to odgovoril, da je bilo to, kako je bil ponoči oblečen, njegova svobodna izbira.

V Uradu varuha ugotavljajo, da človekove pravice niso bile kratene, kljub temu upajo, da se tak primer ne bo več zgodil.