Tam ima načrte kranjska družba Amicus, ki lastniku, Agrarni skupnosti Gabrče, že tri leta plačuje pet tisoč evrov letne najemnine. Postavili naj bi devet stebrov, visokih od 105 do 142 metrov, do 30 megavatov skupne inštalirane moči. Investitorju je ministrstvo za infrastrukturo maja lani izdalo energetsko dovoljenje, ministrstvo za okolje pa je pred kratkim objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta. Občina Divača v novem prostorskem načrtu lokacij za vetrnice ni predvidela.

Pred tremi leti so krajani na referendumu zavrnili vetrne elektrarne v okolici Senožeč. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da se morajo odzvati na pobude investitorjev, ker to nalaga zakonodaja, referendum pa je bil posvetovalne narave. Občina v novem prostorskem načrtu lokacij za vetrnice ni predvidela, zapisala pa je, da to področje ureja država. Državni načrt je nadrejen občinskemu, pravi divaška županja Alenka Štrucl Dovgan. "Za oskrbo Obale in Krasa z vodo država ni šla v sprejetje DPN-ja, čeprav bi marsikje olajšala urejanje služnosti."

Država po mnenju predstavnika civilne iniciative Diega Loredana pri vetrnicah vztraja zaradi obljube Evropi, čeprav v evropski direktivi ni določeno, kolikšen odstotek električne energije mora Slovenija pridobiti iz vetra. Območje ni primerno tudi zaradi reliefa, načina poselitve in nezadostne prevetrenosti, še dodaja Loredan. Ministrstvo za infrastrukturo pa po njegovem mnenju vztraja, da je okolica Senožeč po njihovih podatkih najboljša v državi. "Naši uradniki ali strokovnjaki so se odločili, da gredo v vetrno energijo; če pa pogledamo podatke, je Slovenija na predzadnjem mestu po prevetrenosti v Evropi."

Vetrni parki so zdravju zelo škodljive industrijske cone, opozarjajo v okoljski organizaciji Alpe Adria Green. Slovenija nima uredbe o ustrezni oddaljenosti vetrnic od naselij, ravno tako ni urejeno področje hrupa. Na ministrstvu za okolje na naše vprašanje odgovorijo, da se s tem letos niti ne nameravajo ukvarjati.