Opomin pred izključitvijo jim je poslal rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Marušič, ki je prepričan, da je trojica pri svojem delu opustila dolžno ravnanje ter pri tem ravnala ali naklepno ali hudo malomarno.

In kaj tako spornega naj bi storili trije vodilni Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem (ZRC), da jim grozi izguba službe? Marušič jim očita, da so postopek izredne prekinitve delovnega razmerja eni izmed uslužbenk ZRS-ja, ki so jo zalotili pri ponarejanju listin, vodili nestrokovno in malomarno in pri tem hudo kršili delovne obveznosti, saj kljub pozivu odvetnika UP-ja Velimirja Cugmasa niso zbrali zahtevanih izvirnih dokumentov, ki bi dokazovali krivdo uslužbenke v morebitnem sodnem postopku. Rektor meni, da s svojim "malomarnim, nestrokovnim in nevestnim delom niso ravnali kot dober gospodar oziroma strokovnjak".

Direktor o rektorju: Namesto da bi rešil težavo, jo obrača proti meni
Direktor ZRS-ja Rado Pišot vse očitke zavrača. Pravi, da so postopek, po koncu katerega bi delodajalec - UP - lahko odpustil uslužbenko, izvedli hitro in strokovno.

"Takoj ko sem ugotovil kršitev - poneverbo mojega podpisa s strani uslužbenke, sem tudi podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Prepričan sem, da bi moral takoj enako ravnati tudi rektor, ki pa namesto da bi reševal težavo z uslužbenko, ki še naprej nemoteno dela pri nas, išče kršitve v postopku in obrača zadevo proti meni in mojim sodelavkam," pravi Pišot.

Ni pooblastila ni Cugmasa
Ena izmed kršitev, ki jo Marušič očita Pišotu, je tudi ta, da v postopek ni vključil hišnega odvetnika UP-ja Velimirja Cugmasa. "Ker bi z najemom odvetnika prekoračil svoja pooblastila, saj gre za velike stroške, sem rektorja prosil, naj mi da pooblastilo za najem zunanjega odvetnika oziroma naj mi pokaže pooblastilo, ki naj bi ga imel odvetnik Cugmas za zastopanje v takih primerih. Nič od tega nisem dobil, zato sem se odločil, da bomo postopek vodili v strokovni službi ZRS-ja, ki je za to usposobljena in ji popolnoma zaupam."

Pravnici kot kolateralna škoda?
Glavna tajnica ZRC-ja, pravnica Mateja Krnel, zavrača vse očitke, zadeve pa še ne želi komentirati. Kritičnejša je vodja pravne službe Špela Žužek: "Šokirana sem. Hudo je, ko te nekdo po krivem obtoži. Grožnjo z odpovedjo dojemam kot čisti mobing. Z Matejo sva samo kolateralna škoda. Vsa zadeva je usmerjen napad na direktorja ZRS-ja Rada Pišota."

Pišot se sicer vse glasneje omenja kot kandidat na prihodnjih rektorskih volitvah. Pravi, da ga kolegi spodbujajo h kandidaturi, sam pa se še ni odločil, ali se bo spustil v tekmo. Pišot je tudi eden glasnejših kritikov Marušičevega vodenja univerze, na naše vprašanje, ali je opozorilo pred izgubo službe morda povezano z obojim, pa odgovarja, da tega ne ve. Da pa svoje pomisleke in nestrinjanje o določenem ravnanju izraža in bo izražal še naprej, ne glede na to, kdo sedi na rektorskem stolu.

Rektor še preučuje
Za komentar najnovejšega obračunavanja na univerzi smo zaprosili tudi rektorja Marušiča. Iz njegovega kabineta so nam poslali naslednji odgovor: "Preučujemo vsebino, ali sploh gre za javni interes ali pa bi odgovori prizadeli osebnostne pravice tretjih."

Prejeli smo odgovor UP
Po tednu dni pa so nam z univerze poslali odgovor, v katerem na dolgo in podrobno opisujejo dogajanje na relaciji UP-ZRS. Ponavljajo, da je direktor ZRS-ja Rado Pišot v postopku odpovedi delovnega razmerja uslužbenki kršil svoje delovne obveznosti, ker ni pridobil dovolj tehtnih dokazov o ponarejanju, niti ni vložil ovadbe zoper neznanega storilca.

"Dejstvo namreč je, da je delavka dejanje, to je ponarejanje listin, zanikala, zaradi česar je, pravno formalno, nastal dvom, dokazi, pridobljeni v teku postopka, pa niso bili dovolj trdni za izdajo zakonite izredne odpovedi, saj niso bili izkazani vsi znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin, prav tako pa ni bilo nedvomno dokazano, kdo je storilec. Zato bi, če bi rektor sprejel odločitev, kot mu jo je ponudil prof. dr. Rado Pišot, to pomenilo bistven poseg v delavkine pravice. In ker bi bila takšna odločitev nezakonita, bi bila UP, v primeru morebitnega uveljavljanja pravnega varstva delavke zoper izredno odpoved pred Delovnim sodiščem v Kopru, neuspešna, kar bi pomenilo reintegracijo delavke in poplačilo vseh neizplačanih plač in drugih nadomestil zaradi nezakonito podane izredne odpovedi," še odgovarjajo na univerzi.

Eugenija Carl, TV Slovenija