Romski svetniki šele od leta 2002 sestavljajo občinske svete vseh 20 slovenskih občin, kjer avtohtono živi največ Romov. Forum romskih svetnikov si pred letošnjimi lokalnimi volitvami prizadeva za nabor čim boljših kandidatov za svetnike. Hkrati po Rudaševih besedah želijo, da bi bili ti čim bolj izobraženi in sposobni ter da bi se enakovredno z drugimi svetniki vključili v delo občinskih svetov.

Če romski svetnik ni sposoben slediti delu občinskega sveta, ga lahko namreč drugi svetniki kot nesposobnega kmalu začnejo izključevati in ignorirati, pravi Rudaš.

Sicer pa po njegovih podatkih večina občinskih svetov institut romskega svetnika sprejema, da bi se ta lahko vključil v njihovo delo, pa morajo predstavnika romske skupnosti njegovi svetniški kolegi obravnavati enakovredno.

Kjer se to dogaja, so bili romski svetniki uspešni in so težave veliko manjše. Povsem drugače pa je v občinah, kjer gre zgolj za odziv na zakonsko določbo in kjer občine položaja romskega svetnika ne obravnavajo skladno z zakonom o lokalni samoupravi, dodaja Rudaš.

Romski svetniki lahko tudi neposredno odločajo o drugih zadevah v občini in ne samo o romskih. Je pa tudi res, da romski svetniki ne morejo sodelovati v nekaterih občinskih komisijah, kot je denimo statutarna komisija, je še povedal Rudaš.

Nedoločeno delo romskih svetnikov
Donedavna novomeška romska svetnica Dušica Balažek, ki je julija odstopila s tega položaja, opozarja, da romski svetniki pravzaprav ne vedo, kakšne so njihove naloge in kaj naj bi bilo njihovo delo, saj to ni nikjer navedeno, ne v zakonu o romski skupnosti in ne v kakšnem drugem dokumentu. Zato si je naloge in cilje, ki jih je želela s svojim delom izpolniti, določila sama.

Romski svetnik je pri svojem delu prepuščen zgolj samemu sebi in svojim odločitvam, je pristavila in dodala, da deli mnenje svojih kolegov, da bi bilo treba njihove naloge opredeliti. Pri svojem delu pa se pogosto znajdejo v neugodnem položaju oz. med interesi lokalnih skupnosti in povsem drugačnimi željami ter pričakovanji romske skupnosti.

Sama meni, da je bila pri določenem delu svojih prizadevanj uspešna. Za mesto romske svetnice pa se ne namerava več potegovati.

Romski svetniki manj uspešni na JV države
Glavnina županov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju sicer opozarja, da sta sposobnost in uspešnost romskih svetnikov v jugovzhodnem delu države sicer manjši kot pri njihovih prekmurskih kolegih.

Delovanje romskih svetnikov v jugovzhodni Sloveniji namreč še ni toliko razvito kot v Prekmurju, kar potrjujejo tudi podatki predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca, da so prvega romskega svetnika v Murski Soboti izvolili že leta 1994.

Župan Občine Krško Miran Stanko je izpostavil, da po njihovih izkušnjah institut romskega svetnika še ni izpolnil pričakovanj. Stanje se sicer po njegovih besedah počasi popravlja.

Položaj romskega svetnika pa bo dosegel svoj namen šele takrat, ko bodo Romi sami ugotovili, da tega dela ne more opravljati kdor koli, zlasti ne povsem neizobražen kandidat ali kandidat, ki je prepričan, da omenjeni položaj prinaša prestiž znotraj romske skupnosti, opozarja krški župan.

Podobno meni tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Belokranjski romski svetniki so do zdaj zgolj opozarjali na težave in potrebe romske skupnosti, je poudarila. Za kaj več bi se morali ustrezno pripraviti in izobraziti.

Bolje bi tudi morali poznati svoje pravice in dolžnosti, predvsem pa bi se morali zavedati, da zastopajo vse Rome v občini in ne le svojih domačih zaselkov, je še dodala črnomaljska županja.