"V Sloveniji je še kako prisoten rasizem, njegove najpogostejše žrtve pa so prav Romi," opozarja zagovornik načela enakosti Boštjan Verdnik Šetinc in oceno utemeljuje z dogodki, povezanimi z zbiranjem več sto podpisov proti naselitvi romske družine Koprivšek-Šarlija v hišo v Trnovljah pri Celju ter požigom hiše tik pred njihovo priselitvijo. "To je le droben kamenček v tem zavržnem začaranem krogu, ki se se navzven kaže v segregaciji."
O konkretnem primeru pa je Verdnik Šetinc zapisal: "Glede na okoliščine je prisoten zelo resen sum, da gre v danem primeru poleg netenja nestrpnosti hkrati še za zločin iz sovraštva (hate crime), ki je imel namen preprečiti priselitev navedene družine."

Zagovorniku ni znan noben podoben primer, ko bi se v Sloveniji sosedi na primerljive načine organizirali v nasprotovanju priselitvi oseb neromskega porekla in ko bi hkrati prišlo celo do požigov stanovanjskih objektov. Nasprotno pa je, navaja, mogoče takšne pojave v povezavi s prebivalci romskega porekla zaznati in v njih videti celo vzorec vedenja (npr. Grosuplje, Ambrus, Kočevje, Maribor …). Verdnik Šetinc ob tem opozarja, da je tak razvoj dogodkov požel odobravanje nezanemarljivega števila bralcev medijskih vsebin.

Amnesty: Ukrepati mora vlada
"Če je šlo pri požigu dejansko za namerno dejanje zaradi nesprejemanja preselitve romske družine, bi bilo to zelo skrb vzbujajoče in bi zahtevalo odločne ukrepe - tudi obsodbo na najvišji ravni," opozarja za MMC namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij pri Amnesty Internationalu Metka Naglič.

"Nujno je, da oblasti konkretno, učinkovito in čim prej ukrepajo za izboljšanje položaja romske skupnosti - s tem ne bi le konkretno izboljšale položaja, ampak poslale tudi močan signal, da so Romi enakopravni sodržavljani, ki uživajo enake pravice," opozarja Nagličeva.
Dolg seznam nestrpnosti
Toda, seznam ravnanj in dogodki, iz katerih izhaja, da so pripadniki romske skupnosti večkrat tarče protiromskega razpoloženja med nekaterimi pripadniki večinskega prebivalstva, je dolg, pravi Nagličeva in našteva: "Pred štirimi leti so protestniki na Dolenjskem skušali preprečiti pokop Rominje na tamkajšnje pokopališče." "Žal se je že nekajkrat zgodilo, da so razne civilne iniciative prebivalcev s svojim skupnim delovanjem in tudi zbiranjem podpisov pod peticije poskušale preprečiti preselitev kakšne romske družine zunaj romskih naselij. To je seveda nesprejemljivo, saj ima vsakdo, vključno z Romi, svobodo gibanja."

Diskriminira tudi Rdeči križ
Zlasti neljubo je, da do diskriminacije prihaja tudi pri Rdečem križu, kjer v eni izmed enot na Dolenjskem Romi ne smejo prihajati po pomoč isti čas kot preostalo prebivalstvo, kar vodi v to, da imajo na voljo manj pomoči tako v oblačilih, hrani in tudi v možnostih enkratne denarne pomoči.

Začarani krog revščine
"Dejstvo žal ostaja, da so Romi, zlasti na Dolenjskem, ena od najbolj marginaliziranih skupnosti v Sloveniji. Pomembno k njihovemu slabšemu položaju prispevajo slabe nastanitvene razmere, v katerih živijo, velikokrat celo brez vode in ostale osnovne infrastrukture. Slabe bivanjske razmere imajo neposredne posledice za konkretno življenje: težje poskrbijo za osnovno higieno, več časa jim vzame gospodinjenje, brez elektrike v zimskih mesecih veliko ur nimajo na voljo dovolj svetlobe. Ne preseneča, da to slabo, celo odločilno, vpliva na šolanje otrok, k čemur moramo prišteti še dejstvo, da ti otroci običajno ne obiskujejo predšolske vzgoje in pogosto ob vstopu v prvi razred niti ne znajo slovenskega jezika," začarani krog opisuje Nagličeva.

Diskriminacijo podžigajo politiki
Diskriminacijo podžigajo tudi vodilni politiki, denimo nekdanji župan Kočevja Janko Veber, ki je bil obtožen in oproščen hujskanja proti Romom, zdaj pa kot predsednik DZ-ja sprejema romske delegacije, spomnimo Nagličevo. "Obnašanje politikov, zlasti tistih, ki so pomembni nosilci oblasti, je zelo pomemben signal za celotno prebivalstvo. Prav zaradi tega, ker so tako na očeh javnosti, je nujno, da v svojem nastopanju dosledno spoštujejo in zagovarjajo enakost vseh in se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic. Kadar ne ravnajo tako, je to velikega obžalovanja in obsojanja vredno."

Sprenevedanje je tudi neukrepanje
Sprenevedanje in tudi desetletja dolgo neukrepanje tako lokalnih kot državnih politikov, ki imajo ali so imeli možnost ukrepati in končati izredno slabe razmere, v katerih živijo Romi, pa tega niso in ne ukrenejo. Državi je tukaj spodletelo pri zagotavljanju osnovnih pravic, kot je pravica do vode, tretjina romskih naselij v jugovzhodni Evropi nima dostopa do pitne vode, je kritična Metka Naglič iz Amnesty Internationala Slovenija.