Direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl je ob odprtju obrata, ki je stal okoli 1,4 milijona evrov (nekaj več kot 640.000 evrov so dobili nepovratnih sredstev), povedal, da so s projektom kogeneracije dopolnili delovanje kotlovnice na lesno biomaso, s katero od februarja letos ogrevajo celoten kompleks zaporov na Dobu. Vso proizvedeno električno energijo bodo posredovali v omrežje, s toplotno energijo pa bodo v primeru potrebe dopolnjevali ogrevanje navedenih zaporov, je dodal.

Pikl je pojasnil še, da gre za prvi primer kogeneracije na osnovi lesnega plina v slovenskem javnem sektorju. Z lesno biomaso se oskrbujejo pri lokalnih oskrbovalcih, v šentrupertski Energetiki pa predvidevajo, da se bodo stroški naložbe kogeneracije v desetih letih finančno povrnili.

Zmogljivost elektrarne, ki deluje na območju polodprtega oddelka zaporov na Dobu, je 250 kilovatov električne in 600 kilovatov toplotne energije, žene pa jo pet kogeneracijskih naprav. Projekt lokalne energetske samooskrbe bodo nadaljevali s projektom daljinskega ogrevanja središča občine, občina pa naj bi zadani cilj dosegla do leta 2020, je še povedal Pikl.

Projekti se kar vrstijo
Župan Občine Šentrupert Rupert Gole pa je ob tem dodal, da so se v občini oz. omenjenem podjetju že lotili novega, na sedem milijonov evrov ocenjenega projekta lesnopredelovalnega centra v bližnji Puščavi, za katerega bodo dobili nekaj več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev in bo za občino zadosten vir lesnega goriva.

Kmalu tudi paradižnik iz Doba?
Začetek njegove poskusne proizvodnje je napovedal za drugo polovico prihodnjega leta, med drugimi načrti pa še s kogeneracijo povezan projekt toplih gred za pridelavo paradižnika, pri katerem naj bi po odobritvi države sodeloval Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Od novih projektov si v občini obetajo približno 70 novih delovnih mest, je opozoril in dodal, da si prizadevajo za dobro sodelovanje z zapori na Dobu, ki s svojimi nekaj več kot 600 zaporniki predstavljajo drugo največje naselje v občini.

Sicer pa si je Občina Šentrupert v dobrih sedmih letih svojega delovanja zgradila ugled, ki temelji na naprednem modelu trajnostnega razvoja oz. integralne zelene ekonomije lokalne skupnosti s številnimi pozitivnimi učinki. Z domačimi energetskimi projekti in izrabo domače lesne biomase pa tudi denar ostaja in kroži v domačem okolju, je še poudaril Gole.