Simončičev toplar je eden najpomembnejših in prvi kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena na Slovenskem. Občina Šentrupert ga je pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovila na prvotni lokaciji v Bistrici pri Šentrupertu.

Simončičev kozolec ima tri pare oken, gank in dvokapno streho ter čudovito okrasje, po katerem še posebej izstopa med več kot 600 kozolci v Mirnski dolini. Postal je tudi prvi kozolec mreže "in situ", to je na mestu nastanka prenovljenih in ohranjenih objektov kulturne dediščine v Mirnski dolini, ki jo vzpostavlja Dežela kozolcev.

Bil je tudi povod za nastanek muzeja kozolcev, je razložil šentrupertski župan Rupert Gole: "Ko je Občina Šentrupert postala lastnica Simončičevega toplarja, smo se odločili, da naredimo muzej, posvečen razvoju kozolca pri nas. Ta kozolec je po naročilu kmeta Jožeta Simončiča izdelal tesarski mojster Janez Gregorčič oziroma po domače Miklavžinov Janko iz bližnje Slovenske vasi, ki velja za enega najkakovostnejših tesarjev sploh v Sloveniji."