Najprej bodo obrali savinjski golding, ki je že tehnološko zrel, čez teden dni bo sledila aurora, v septembru pa še pozne sorte hmelja, a po oceni svetovalke iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Irene Friškovec bo letošnji pridelek manjši kot lanski.

Kot je pojasnila Irena Friškovec, so na rast in razvoj hmelja močno vplivale vremenske razmere, ki letos niso bile najugodnejše - hmeljarji so se tako srečevali z visokimi temperaturami, nad 30 stopinj Celzija, in pomanjkanjem padavin, zato je suša prizadela hmeljišča, ki niso bila namakana. Poleg tega je hmeljišča letos prizadela tudi toča, marsikaj pa bo sicer odvisno še od vremena v prihodnjih dneh, saj pozne sorte hmelja še niso oblikovale storžev oziroma so storžki za zdaj drobni in odprti.

Vse manj hektarjev
Letos slovenski hmeljarji pridelujejo hmelj na 1.150 hektarjih, kar je 250 hektarjev manj kot lani, 600 hektarjev manj kot pred petimi leti in skoraj 1.000 hektarjev manj kot pred 10 leti, saj so številni zaradi nizke cene na svetovnem trgu in neprodanega pridelka iz preteklih let skrčili pridelavo.

Po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice pa imajo slovenski hmeljarji v skladiščih še 1.000 ton neprodanega hmelja iz prejšnjih let, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec.

Med Slovenci pa ni velikega zanimanja za sezonsko delo obiranja hmelja, zato letos na slovenskih hmeljiščih delajo predvsem romunski delavci, je poročala Televizija Slovenija.