Kmetje, ki so se zbrali pred celjsko Direkcijo RS za vode, zahtevajo ustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu, je za Radio Slovenija poročal Matija Mastnak.

Kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a menijo, da bi se jih dalo izvesti drugače. Predvsem ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč.

Sorodna novica Bruselj nekoliko popustil evropskim kmetom, a ti še naprej protestirajo v več mestih

Šentjurski kmet Žiga Jenšterle je za Televizijo Slovenija dejal, da so se pred direkcijo za vode zbrali, ker zahtevajo dialog. "Dovolj imamo ignorance, dovolj imamo tega, da se s kmeti nihče noče pogovarjati o tem, kaj se bo gradilo na naših zemljiščih. Najbolj nas moti umeščanje suhih zadrževalnikov na naša zemljišča. Menimo, da te rešitve niso primerne in bodo uničile preveč najboljših kmetijskih zemljišč. Prav tako menimo, da je poplavna varnost nujno potrebna, a ne na tak način," je poudaril.

Kmetje zahtevajo tudi umik zakonodaje, ki predvideva hitre razlastitve kmetijskih zemljišč. V roku dveh tednov si želijo tudi sestanka s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice ter z načrtovalci suhih zadrževalnikov, da bi se skupaj dogovorili o rešitvah.

Kot je še poročal Mastnak, je šlo za spontan protest, ki ni imel uradnega organizatorja, a je del protestov, ki jih v zadnjem obdobju po Sloveniji in Evropi pripravljajo nezadovoljni kmetje.

Minister Novak: Brez soglasja kmetov se ne bo nič delalo

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je ob robu delovnega obiska na Koroškem odzval na protest kmetov, ki nasprotujejo načrtom za gradnjo suhih zadrževalnikov. Dejal je, da razume stisko kmetov, s katerimi se bo sešel v četrtek.

"Razumem stisko različnih akterjev na tem delu, tudi kmetov, ampak ene stvari se bomo morali v družbi počasi zavedati. Ni enostranskih posegov," je dejal minister. Dodal je, da četudi so kolegi morda včasih rekli "takole bo" in se niso z nobenim pogovarjali, to ni bilo prav. V tem smislu, kot je dejal, daje kmetom prav.

"V drugem delu, ko pride enkrat do družbenega konsenza in se v neki lokalni skupnosti ali kako drugače dogovorijo, da bo treba dati vodi malo več prostora bodisi za razlivanje bodisi za zadrževalnik ali druge vodarske objekte, pa se bo treba za neka zemljišča dogovoriti, da jih bomo dali. Seveda ne odvzeli, komu pobrali, ampak uredili na tistem mestu, kjer bo največ koristi in najmanj škode za koga drugega," je dejal minister. Poudaril je, da bo za ta zemljišča tudi plačano.

Pred gradnjo premislek in iskanje soglasja

Po njegovih besedah so načrti zato, da pride do premisleka in do konsenza, preden se začne graditi. "Tega je bilo v preteklosti premalo," je priznal. Če bodo načrte zastavili skupaj, bodo po njegovih besedah vsi akterji tudi razumeli, da ne bo nobeden izrinjen iz procesa.

"Mislim, da bodo taki sestanki, ki bodo sledili v naslednjem mesecu, prinesli samo koristi," je še dejal minister, ki se bo s predstavniki kmetov sešel v četrtek v Ljubljani skupaj s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. Četrtkov sestanek je po njegovih besedah načrtovan že nekaj časa.
Pred stavbo Direkcije RS za vode v Celju se je danes zjutraj po poročanju medijev protestno s traktorji zbralo približno sto kmetov, ki zahtevajo ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu.

Da želijo biti slišani, so sporočili tudi kmetje z območja Slovenj Gradca, ki so napovedali, da se bodo po 15. uri zbrali pred slovenjgraškim MKC-jem. Tam bo namreč potekalo popoldansko srečanje ministra Novaka in sodelavcev ter predstavnikov direkcije za vode z župani v okviru današnjega delovnega obiska na Koroškem. Kmetje so sicer v povezavi z zborom pred MKC-jem sporočili, da ne gre za protest, temveč da le želijo biti slišani.

Savinjska iniciativa že dalj časa opozarja na zastarele načine protipoplavne zaščite

Zaradi državnega prostorskega načrta, v katerem je predvidena protipoplavna zaščita Savinje v obliki suhih zadrževalnikov, je pred približno letom dni nastala tudi Civilna iniciativa Savinja. Kot so pred časom pojasnili za MMC, se voda v suhih zadrževalnikih zadržuje le takrat, kadar se reka razlije iz struge, v njih pa se sčasoma začne usedati mulj, ki lahko vsebuje nevarne snovi, takšna zemlja pa po izkušnjah kmetov ni več uporabna za kmetovanje.

V iniciativi so se zavzeli za modernejše, sonaravne načine urejanja protipoplavne zaščite, v kombinaciji mrtvic, mokrih zadrževalnikov, mlak, lok, ki zadržujejo vodo že v porečjih pritokov. Prostor ob reki, ki vodo zadržuje na naraven način, zmanjša tudi nevarnost suše v poletnem času, so za MMC še pojasnili v iniciativi.