Po lanskih katastrofalnih poplavah, od katerih mineva eno leto, je država ljudem, ki so utrpeli škodo, skupaj izplačala že več kot 800 milijonov evrov pomoči. Prednost imajo prebivalci z najbolj prizadetih območij. Prebivalci v Občini Vojnik, ki sta jo lani prizadeli dve večji katastrofi, pa še niso prišli na vrsto.

Pred veliko povodnjijo lanskega avgusta je v Vojniku poplavljalo že dva tedna prej, največje razdejanje sta takrat povzročila toča in orkanski veter. "Razkrilo je hišo, podrlo hlev in kozolec, ki smo ga pred kratkim obnovili, v aplikaciji Ajda je zapisano 138 tisoč evrov škode," je povedal Dušan Hrastnik iz Nove Cerkve.

Premoženja ni zavaroval, kot pravi, si ob petih otrocih to težko privošči. Trenutno nima živine, saj nima denarja za nov hlev, ker mu je neurje uničilo tudi stroje, ne more obdelovati petih hektarjev velike kmetije. "Ne vem, kaj naj naredim? Nimam predstave!" obupano sklene Dušan Hrastnik.

Ta zgodba pa še zdaleč ni osamljen primer v občini Vojnik. "Razumem, da sta imeli prednost Savinjska dolina in Koroška, a da tudi našim ljudem v enem letu država ni mogla pomagati, to pa je malo prehudo," meni župan Občine Vojnik Branko Petre.

Občina je lani ob dveh naravnih nesrečah na infrastrukturi skupaj utrpela približno 15 milijonov evrov škode, od države so do zdaj prejeli 3,7 milijona evrov intervencijskih sredstev, a na vodotokih niso naredili praktično ničesar. "Potok Dobrnica je letos spet poplavljal, se mi zdi, da sanacija teče prepočasi. Na ministrstvu namreč zagotavljajo, da je denar za te projekte zagotovljen," pojasnjuje župan Petre.

Pristojni so jim sporočili, da trenutno imajo prednost vodotoki na bolj prizadetih območjih, že letos naj bi tudi pri njih na sicer manjšem delu začeli sanacijo, glavnino del pa bodo izvedli v prihodnjih letih.