Ruritage obravnava podeželja z vidika trajnostnega razvoja in na podlagi preteklih raziskav je opredelil šest novih sistemskih področij in 11 presečnih tematik, ki predstavljajo različne možnosti delovanja kulturne dediščine podeželskih območij skozi uravnoteženost gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja.

"Namen projekta Ruritage je spodbujati in razvijati potencial socialnih inovacij ter zagotavljati stalen prenos znanj in vzajemnega odnosa med partnerji, ki sodelujejo v projektu," pojasnjuje direktorica zavoda Kultprotur, Tatjana Kotnik Karba. Namreč prav Zavodza kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona ‒ Kultprotur, je eden izmed dveh partnerjev projekta Ruritage v Sloveniji, drugi partner je Kibla iz Maribora.

Evropski projekt Ruritage je financiran v sklopu programa Obzorje 2020, ki ga vodi Univerza v Bologni, z 38 sodelujočimi partnerji, iz 18 različnih držav. V Sloveniji sta pridružena partnerja Kultprotur in Kibla prejela 350.000 evrov nepovratnih sredstev.

Ta pridobljena sredstva bodo omogočila razvoj Grajskemu kompleksu Negova, ki je kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena in dragocena arhitekturna dediščina. Je prizorišče poslovnih in zasebnih srečanj ter zdaj prevzemaševlogo gonilnika regeneracije podeželja. Že sedmo leto ga upravlja Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona – Kulprotur. V Gradu Negova je že zaživel projektni inkubator in v prihodnjih dneh se bodo tam zvrstile različne dejavnosti ‒ vse od odprtja spominskih sob in razstav, kulinarično umetniškega performansa, pravljic za otroke, do zeliščarskega dne.

"Ruritage uvaja dediščino za regeneracijo podeželja, kar pomeni, da gre za voden pristop k obnavljanju podeželja, s katerim se želijo neka podeželska območja spreminjati v središča za trajnostni razvoj s krepitvijo njihovega edinstvenega potenciala. Prizadeva si torej preoblikovati podeželska območja v laboratorije za trajnostni razvoj s krepitvijo njihove kulturne in naravne dediščine," dodaja Tatjana Kotnik Karba.

V projektu Ruritage – dediščina za regeneracijo podeželja bodo najprej izvajali določene delavnice in ljudi na ta način spodbujali k razmišljanju, kako naj bi se lokalna skupnost oz. neko podeželje razvijalo na področju romanja, lokalne hrane, migracij, umetnosti in festivalov, odpornosti in pokrajine.

"Gre za vzorčen primer razvijanja podeželskega turizma, kulturne in naravne dediščine," še dodaja Tatjana Kotnik Karba.