Rok za morebitne pritožbe na izbiro izvajalca se je iztekel 1. avgusta, do predpisanega roka pa ni prispela nobena pritožba, zato je stekel postopek sklenitve pogodbe. Dars je med tremi prejetimi ponudbami izbral prekmurskega gradbinca Pomgrad. Njegova ponudba v vrednosti dobrih dveh milijonov evrov je bila namreč najugodnejša. Ponudbi konzorcija podjetij Markomark Nival in Sitorol ter konzorcija družbe Euroasfalt in Cestnega podjetja Ptuj sta bili višji.

Gradnja viadukta bo potekala v dveh fazah, pri čemer prva vključuje zemeljska dela, temeljenje, izdelavo krajnih opornikov s krili, zasip za oporniki in dokončano prednapeto premostitveno konstrukcijo, ki bo omogočala prevoznost čez objekt za gradbiščni promet. Zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti gradbiščnega prometa bodo v tej fazi izvedli tudi hodnike in varnostne ograje ter uredili začasne premostitve. Dela bodo zaključena približno v desetih mesecih.

Nato se bodo lotili druge faze, v kateri bodo med drugim vgradili prometno opremo in asfaltne plasti ter izvedli zaščito vozne plošče. Dinamiko gradnje druge faze bodo morali prilagoditi dinamiki gradnje trase odseka Gorišnica–Ormož, za katero bodo iskali novega izvajalca, dela pa bodo končana predvidoma pet mesecev po začetku druge faze.

Razpis za odsek Gorišnica–Ormož
V zvezi z odsekom Gorišnica–Ormož, katerega sestavni del je tudi omenjeni viadukt, na Darsu načrtujejo, da bodo razpis za izbiro izvajalca objavili jeseni. Razpis za naslednji odsek Markovci–Gorišnica bodo predvidoma objavili v prvi polovici prihodnjega leta in če bo uspešen, bi izvajalca za ta odsek lahko pridobili do konca prihodnjega leta, pojasnjujejo na Darsu.

Dars za odsek med Ormožem in Gorišnico v poslovnem načrtu za letošnje leto sicer načrtuje milijon evrov, v letu 2019 je za to rezerviranih 8,2 milijona, v letu 2020 pa 10,28 milijona evrov. Za odsek med Markovci in Gorišnico pa je letos na voljo 250.000 evrov, skupaj pa v naslednjih treh letih skoraj 15 milijonov evrov.

Ptujska trasa še ni znana
Kdaj bo hitra cesta speljana vse do Ptuja in se bo priključila na avtocestni križ, je za zdaj še nemogoče napovedati, saj za zdaj ni znana še niti trasa. Lokalno okolje si namreč prizadeva za traso južno od Ptujskega jezera, ki pa je deloma na območju Nature, zato so temu na ministrstvu za okolje doslej nasprotovali.

Eden od pogojev Darsa, da se bo gradnja sploh začela, je bil podpis dogovora z občinami ob trasi o začasni navezavi hitre ceste na obstoječo prometno povezavo med Markovci, Spuhljo in Ptujem, kar se je julija tudi zgodilo.

Zadnji je dogovor podpisal ptujski župan Miran Senčar, ki je takrat pojasnil, da jih je ministrstvo v to prepričalo s prometno in ekonomsko študijo, v kateri se je tudi stroka opredelila za južno različico ptujske obvoznice.

Civilna pobuda prebivalcev z območja ptujskih mestnih četrti Jezero in Spuhlja se sicer s podpisom ni strinjala in je že nekajkrat s protestno zaporo opozorila na po njihovem mnenju neznosno življenje ob državni Ormoški cesti. Od države zahtevajo takojšen začetek aktivnosti za gradnjo južne obvoznice.