Količinsko manjši in po kakovosti slabši letnik pa je po prvih podatkih dal sveža, sadna vina z lepo izraženo cvetico, zato v vinorodni deželi Podravje upajo na tipični štajerski letnik.

To vinogradniško leto je bilo eno najzahtevnejših v zadnjih 30 letih, poudarja direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek: "Tega, da bi v avgustu govorili o poplavah, se še ne spomnimo. To priča o tem, koliko padavin je bilo v letošnjem letu, če k temu prištejemo tudi neurja s točo. Je pa tudi res, da nas je nato september nagradil z odličnim, lepim vremenom in tisti vinogradniki, ki so se potrudili tako pri zelenih delih kot pri zaščiti vinske trte, so lahko jeseni trgali lepo, zdravo grozdje," je dejal.

Letnik bo po kakovosti in količini slabši, ob tem pa Rebernišek opozori še na druge težave: "V Sloveniji govorimo le še o 14.300 hektarjih, tako da še vedno opažamo trend zmanjševanja vinogradniških površin."

Okrog martinovega se začnejo tudi modrovanja o vinskem letniku, slika v kleti pa še ni dokončna, se strinja mladi ptujski vinar Jernej Potrč in dodaja, da je bila letošnja pridelava res pravi izziv: "V kleti se zdaj kaže tipičen štajerski letnik z nekoliko višjimi kislinami in poudarjenimi aromami." Tudi sam se je spopadal z različnimi izzivi.

Največ vina proda na domu in v lokalne gostilne, zanj dobiva vse več priznanj; največji izziv pa je, kot pravi sogovornik, s težavami zaradi vremena.