V največjem slovenskem socialnovarstvenem zavodu, kjer skrbijo za nekaj manj kot 600 stanovalcev, so se uspešno potegovali za dodatna sredstva za obnovo baročnega stopnišča, ki je zaradi dotrajanosti zaprto že dve desetletji. Z omenjeno naložbo bodo poskrbeli za lepšo podobo in uporabnost tega dela gradu, saj bodo stopnišče lahko uporabljali stanovalci in obiskovalci gradu.

Vodstvo zavoda si sicer že nekaj časa prizadeva za to, da bi grad v naslednjih od treh do štirih letih izpraznili. Trenutno poteka kar nekaj investicij, s pomočjo katerih jim bo to uspelo, za nekatere pa še čakajo na izbor izvajalcev.

Potem ko je vlada gradnjo dislocirane bivalne enote uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov, so v zavodu začetek del napovedali že za letošnjo jesen. Približno 4,2 milijona evrov vredna naložba, za katero bo večino denarja zagotovila država iz proračuna, bo predvidoma končana prihodnje leto.

Z zagotovitvijo novih prostorov želijo varovane enote preseliti v drug objekt na lokaciji v Hrastovcu. Gibalno ovirane stanovalce pa bodo preselili v lokalno skupnost, kjer bodo zgrajeni primerni objekti, prilagojeni invalidnim osebam.

"Grad bi bil po izpraznitvi namenjen za potrebe turistične dejavnosti in lokalne skupnosti, saj je po mojem mnenju eden lepših biserov v Slovenskih goricah, za katerega pa številni sploh ne vedo. Objekt je dobro ohranjen in s temi obnovami bo še lepši," pravi direktor zavoda Aleksander Gungl.

Za obnovo stopnic je ministrstvo za kulturo namenilo 100.000 evrov, denar pa bo prenesen na ministrstvo za delo. Projekt obnove so v zavodu pripravili skupaj z Zavodom za kulturno dediščino Maribor, ki bo prav tako prispeval del sredstev, nekaj bo dodal tudi zavod sam. Računajo, da bi projekt obnove stopnišča končali v prihodnjih dveh letih.

Obnove pa se bodo lotili tudi na gradu Cmurek, v katerem je do leta 2004 delovala njihova enota, še vedno pa ga zavod upravlja, a je v preteklosti kar nekaj časa sameval. Od leta 2013 v njem sicer deluje Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in predstavljanjem zgodovine omenjenega gradu na Tratah, ki sodi med najstarejše in največje gradove na Slovenskem.

V preteklih letih so v Muzeju norosti vložili veliko ur prostovoljnega dela za obnovo in ohranitev gradu, zato so tudi podali pobudo za pridobitev sredstev za obnovo, saj si vseskozi prizadevajo za ohranitev zanimivega objekta. S pridobljenimi finančnimi sredstvi bodo obnovili most, prek katerega je omogočen dostop v grad, in popravili tudi del strehe ter žlebove.

"S temi sredstvi bomo izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna za uporabo gradu. Z Muzejem norosti zelo dobro sodelujemo in tudi po tej obnovi bo njegovo delovanje v gradu omogočeno še naprej," je o projektu povedal Gungl.