V krški jedrski elektrarni vsa leta obratovanja skrbijo za tehnološko posodobitev, pa tudi za njeno varno obratovanje. Tako so že pred nesrečo v Fukušimi in ob pripravah za podaljšanje obratovanja elektrarne za naslednjih 20 let pripravili vrsto projektov za njeno varno obratovanje, tudi ob večjih naravnih in drugih morebitnih nesrečah, kot je strmoglavljenje letala na jedrsko elektrarno.

V jedrski elektrarni so lani končali postopke za podaljšanje obratovanja za nadaljnjih 20 let. Dokončali pa so tudi projekt mobilne varnostne strategije, ki so ga načrtovali že pred nesrečo na Japonskem, po zgledu prakse, ki jo uveljavljajo v ZDA in med prvimi v Evropi. Tudi zato so se tako dobro odrezali na stresnih testih, ki jih je Evropska komisija opravila po jedrski nesreči v Fukušimi v evropskih elektrarnah. Mobilna strategija obsega nabavo vrsto strojev in naprav - od vodnih črpalk, električnih generatorjev, kompresorjev za zrak do specialnih gasilskih vozil. Za vse to so porabili dobrih 10 mio. evrov. S temi napravami, ki so skladiščene v novozgrajenem potresno še varnejšem objektu, bodo lahko zagotavljali nemoteno in zelo hitro oskrbo z električno energijo, vodo za hlajenje in gašenje, pa tudi oskrbo naprav na stisnjen zrak. Stane Rožman, predsednik uprave NEK-a, to pojasnjuje z besedami: "Trije sklopi so zajeti v tej strategiji. Prvo je zagotavljanje električne energije v vseh pogojih za proženje varnostnih funkcij. Drugo je zagotavljanje hladilnega medija, se pravi hladilne vode za hlajenje reaktorske sredice. In pa seveda medij za krmiljenje različnih pnevmatskih naprav, se pravi komprimiran zrak."

Vse te mobilne naprave jim zagotavljajo neodvisno oskrbo v primeru večje nesreče vsaj za sedem dni. Tako se je krška jedrska elektrarna v Evropi uvrstila med tiste, ki že imajo zagotovljeno in celovito izvedeno varnostno ureditev, medtem ko drugi o tem še razmišljajo in jo načrtujejo. Lani so dokončali tudi dvig protipoplavnih nasipov ob reki Savi in potoku Potočnici. Nabavili pa so tudi nov - že tretji - dizelski generator z močjo štirih megavatov, ki je postavljen v novozgrajeni stavbi. V njej bodo postavili tudi novo pomožno kontrolno sobo, ki bo delovala v primeru hujše nesreče ali večje okvare.

Zdaj so v fazi pridobivanja ponudb za projektiranje in dobavo opreme za nadaljnjo nadgradnjo varnostnih sistemov. Ta bo potekala kar pet let na novih projektnih osnovah in spoznanjih, do katerih so v svetu prišli ob zadnji jedrski nesreči, vse do leta 2017. Tako bodo poleg kontrolne sobe zgradili tudi nov tehnični podporni center. Pri tem bodo upoštevali vsa najnovejša dognanja na področju poplavne in potresne varnosti in poskrbeli za samozadostnost vseh funkcij v primeru jedrske ali druge naravne nesreče, pa tudi v primeru morebitne druge nesreče, kot je strmoglavljenje letala ali kaj podobnega. Janez Krajnc, vodja proizvodnje v NEK-u, dodaja: "V naslednjih petih letih mislimo zgraditi dodatne črpalke, dodatne rezervoarje, se pravi en dodaten sistem, ki bo zagotavljal varno zaustavitev in varno stanje elektrarne v primeru odpovedi vseh sistemov v obstoječih objektih. Vlaganja v varnostne sisteme, ki naj bi delovali tudi ob najhujših nesrečah, pa so ocenjena kar na 200 milijonov evrov."

V krški jedrski elektrarni so v zadnjih letih za posodobitev lastne varnosti namenili okoli 45 milijonov evrov. Glede varnostni so tako pred marsikatero evropsko jedrsko elektrarno, je še ocenil predsednik uprave NEK-a Stane Rožman. Je pa ob tem še odgovoril na novinarsko vprašanje, da za zdaj ne načrtujejo novih postopkov, da bi zmanjšali količine NSRAO-a, ker se gradnja trajnega odlagališča v Vrbini še ni začela. V NEK-u upajo, da bo to kljub temu zgrajeno v doglednem času. Sami nameravajo zgraditi nov objekt, v katerega bodo preselili tehnološko opremo iz začasnega skladišča in tako v njem zagotovili dodaten prostor za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Načrtujejo pa tudi nov objekt, v katerem bi skladiščili visokoradioaktivno iztrošeno jedrsko gorivo po novem t. i. suhem postopku.

Za MMC Goran Rovan