Jedrska elektrarna v Krškem bo do konca leta proizvedla 5244 GWh električne energije. To je nekaj več, kot je predvideno v gospodarskem načrtu in manj kot običajno. Letos je namreč v jedrski elektrarni potekal obsežen remont, ki je trajal 43 dni. Tudi drugi kazalniki obratovanja za leto 2012 kažejo zadovoljive rezultate, saj je bila njena razpoložljivost 87%, faktor nenačrtovane izgube energije pa le 1,96%, kar kaže tudi letos na njeno zanesljivo in varno obratovanje.

V tem letu ni bilo samodejnih zaustavitev elektrarne. Enkrat so jo ustavili ročno, in to 28. oktobra zaradi narasle reke Save, ki je s sabo prinašala veliko naplavin, predvsem listja in vej, tako da čistilne naprave za hladilno vodo niso mogle opraviti svoje naloge. Ta zaustavitev je bila kratka, tako da ni bistveno vplivala na dosežene rezultate.

Po besedah predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Staneta Rožmana so to leto zaznamovali uspešno opravljani stresni testi. Že pred nesrečo na Japonskem so v elektrarni samoiniciativno načrtovali vrsto projektov, s kateri nameravajo izboljšati varnost delovanja, kar se jim je obrestovalo tudi pri omenjenih testih, saj so bili po oceni Evropske komisije med najboljšimi.

Projekti za podaljšanje življenjske dobe
20. junija je elektrarna po treh letih priprav le dobila odločbo za podaljšanje življenjske dobe. Po besedah Božidarja Kranjca, direktorja inženiringa v NEK-u, za to načrtujejo osem večjih projektov, ki jih bodo izvedli v prihodnjih petih letih in s tem omogočili elektrarni varno obratovanje za naslednjih 30 let. Prihodnje leto bo minilo namreč 30 let od začetka komercialnega obratovanja, njeno 40-letno življenjsko dobo pa nameravajo podaljšati vsaj še za dvajset let, od leta 2023 do 2053. Med pomembnejšimi projekti je posodobitev sistema hlajenja jedrske sredice in zadrževalnega hrama.

Med letošnjim remontom, ki je bil po dolžini in obsegu izvedenih del eden zahtevnejših, so opravili zamenjavo rotorja glavnega električnega generatorja, zamenjali glavo reaktorske posode, izboljšali varnostno napajanje z novim dizelskim generatorjem in dokončali nadvišanje protipoplavnega nasipa ob reki Savi in Starovaškem potoku. V času zaustavitve so rekonstruirali tudi 400-kilovoltno stikališče pri NEK-u in obnovili 400-kilovoltno polje ter zgradili novo daljnovodno polje proti Mariboru.

Tako se je v elektrarni začel 26. gorivni ciklus. V prihodnjih dveh letih nameravajo opraviti nekaj prilagoditev, ki so potrebne zaradi predvidene gradnje HE Brežice. Zaradi gradnje akumulacijskega bazena se bo gladina Save dvignila kar za tri metre od dozdajšnje. Te postopke bo vodila nuklearka, financirala pa družba HESS - Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki gradi verigo teh elektrarn.

Prihodnje leto tudi deset let od uveljavitve meddržavnega sporazuma
Prihodnje leto bo minilo deset let od uveljavitve meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o ureditvi medsebojnih vprašanj, povezanih z jedrsko elektrarno Krško. Čeprav se ta ne izvaja v celoti, je po mnenju Rožmana njegova glavna pridobitev to, da jim je prinesel finančno stabilizacijo in da obe lastnici svoje obveznosti poravnavata v rokih, tako da jim ni treba najemati dolgoročnih posojil.

Ker se še vedno ni začelo graditi trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, nameravajo opraviti nekaj kratkoročnih ukrepov v začasnem skladišču NSRAO in tako pridobiti dodaten prostor za shranjevanje teh odpadkov. Tako bodo zgradili nov objekt za obdelavo jedrskih odpadkov, kamor bodo preselili vso tehnološko opremo. Seveda bodo s tem našli rešitev zgolj za nekaj let in je gradnja trajnega odlagališča nujna.

Za MMC Goran Rovan