Koruza poltrdinka je idealna za zdrob. Je izrazito zlato-rumene barve in tudi polenta iz poltrdinke je intenzivno rumena in izrazitejšega okusa. Bogatejša je po vsebnosti beljakovin. V Vipavski dolini so jo nekdaj, ko še ni bilo novih hibridnih sort, kar precej sejali. Zdaj se kmetje - ob spodbudah Mlinotesta – znova vse bolj odločajo zanjo. Nikolaj Kogoj, kmet iz Bilj: "Sam se že dolgo zavzemam za to, da bi v naši dolini naredili domačo in prepoznavno blagovno znamko prav za polento. Polenta je naša, kajne – in zakaj ne bi zdroba zanjo mleli iz domače, vipavske koruze. Zato sem z Mlinotestom podpisal pogodbo in že drugo leto zasadil poltrdinko." Mlinotest je kmetom - ob 13 odstotkov višji odkupni ceni za to koruzo - ponudil še druge ugodnosti. Franc Živec, kmet iz Vitovelj: "Mlinotest me je o saditvi poltrdinke prepričal z boljšimi pogoji – od brezplačnega semena do višje odkupne cene. Odločil sem se, da bom kolobaril – eno leto bom za Mlinotest sadil to domačo koruzo za polento, drugo leto pa bom za ajdovskega mlinarja sejal pšenico za kruh."
35 hektarjev in 150 ton
Gre sicer šele za začetek priseganja na domačo koruzo za vipavsko polento ... Mlinotest ima pogodbo zdaj s tremi kmeti. Sean Čebron iz Mlinotesta: "Posejali so 35 ha površin in upamo, da bomo dobili približno 150 ton koruze poltrdinke prav iz Vipavske doline. Za kakovosten slovenski končni izdelek potrebujemo kakovostne slovenske surovine." Strategija slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 predvideva precejšnje povečanje pridelave poljščin v Sloveniji, povečanje odkupa žit za mletje in vzpostavitev korektnih odnosov v verigi od pridelovalcev do prodajalcev. Mlinotestovci dobro vedo, da so za doseganje teh ciljev, ki jih podpirajo tudi sami, potrebni konkretni koraki. Zato ponujajo za odkup koruze poltrdinke višjo ceno, pridelovalcem v Vipavski dolini pa subvencionirajo tudi seme. S koruzo poltrdinko imajo sicer več izkušenj pridelovalci iz severovzhodne Slovenije, kjer je Mlinotest ob žetvi 2016 odkupil tudi večino potrebne koruze.
Trdinke, poltrdinke, zobánke
"V Sloveniji so preizkušeni hibridi koruze razvrščeni v šest skupin glede na razmerje klenega in moknatega endosperma v zrnju. Najbolj razširjene so zobanke, ki so praviloma nekoliko rodovitnejše od trdink in imajo daljšo rastno dobo. Trdinke imajo bolj klen in zbit endosperm in povečano vsebnost rastlinskih barvil. Zrno poltrdinke najlažje prepoznamo tako, da ga prečno prerežemo, in na prerezu je večji del steklast, na sredini pa manjši bel, moknat del. Trdinke oziroma poltrdinke so primernejše za mletje za živilsko industrijo, ker se iz njih pridobi večji delež koruznega zdroba za polento, barva pa je intenzivneje rumena. Ta vrsta koruze je prav zaradi vsebnosti barvil zelo zaželena tudi v prehrani perutnine," so razložili v ajdovskem žitarju in mlinarju.
Poltrdinka – manjši izkupiček, večja kakovost
Poltrdinka in trdinka imata v primerjavi s hibridi s tipom zrnja zobank nekoliko nižji pridelek zrnja. Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu: "Resda je pri poltrdinki za 30 odstotkov manjši pridelek, je pa zato kakovost boljša. Več ima beljakovin. Boljši je izplen. In predvsem je odpornejša proti raznim boleznim, kot so to zdajšnji hibridi koruze. To je pomembno, saj koruzo v Vipavski dolini napada koruzna vešča. Njena gosenica izdolbe storž. Koruza poltrdinka pa je nekoliko varnejša pred tem škodljivcem, saj ima lepo in tesno zavite storže." Sean Čebron iz Mlinotesta: "Poltrdinka je kot naročena za polento. Iz nje dobimo bolj kakovosten zdrob, ki je bolj rumene barve, boljše teksture in arome."
Odkup koruze
Zbiranje in odkup koruze poltrdinke bo koordiniral Mlinotest, ki zaradi zmogljivosti sušilnice ne more sušiti manj kot 25 ton naenkrat. Vsi pridelovalci koruze morajo do 12. oktobra 2017 najaviti odkup na telefonsko številko 05/3644500 s točnim naslovom, telefonsko številko in načrtovano količino koruze, ki jo bodo dali v odkup. Odkupno ceno bo Mlinotest objavil ob začetku žetve – in sicer posebej za koruzo zobanko in posebej za koruzo poltrdinko, ki so jo posejali pogodbeni pridelovalci. Žetev naj bi se začela čez dva tedna. Zdaj namreč kmete ovirata dež in razmočeno zemljišče. Poletna suša pa je na Vipavskem pobrala od 40 do 70 odstotkov pridelka koruze.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje